Fabergéjeva jajca, ikonične umetnine slavnega draguljarja Karla Fabergéja, so veliko več kot le izjemni primeri zlatarske obrti. Predstavljajo simbol razkošja, umetniške inovativnosti in bogate zgodovine ruske carske družine, kar se odraža tudi v njihovi izjemni tržni vrednosti. Dr. Riana Benko, oboževalka in poznavalka Fabergéjeve umetnosti, je za Siol.net spregovorila o teh izjemnih delih.
Zgodovina in izvor carskih velikonočnih jajc Fabergéja
Peter Carl Fabergé: Življenje in delo
Peter Carl Fabergé se je rodil 30. maja 1846 v Sankt Peterburgu. Bil je ruski umetnik, draguljar in zlatar ter eden od sinov ustanovitelja slavne draguljarske zapuščine Fabergé. Najbolj je znan po velikonočnih jajcih, ki jih je izdeloval za carsko družino.
Fabergé je v svojem družinskem podjetju za svoje umetnine uporabljal plemenite kovine in drage kamne namesto vsakdanjih materialov. Ocenjujejo, da je umetnik v 30-letni karieri s petsto mojstri, ki so delali zanj, izdelal od 150 do 200 tisoč izdelkov. Znan je bil po uporabi različnih materialov in tehnik, svojih trikov izdelave pa ni patentiral, ampak jih je skril in uporabil v svojih izdelkih.
Za vsak izdelek je Fabergé carskemu dvoru izdal račun in ga tudi shranil. V knjigah, ki so se ohranile, je vsak izdelek podrobno opisan, kar danes pomaga pri preverjanju pristnosti in sledenju zgodovine.
Začetek tradicije: Jajce za carico Marijo Fjodorovno
Karl Fabergé je izdeloval jajca za zadnja dva ruska carja, Aleksandra III. in Nikolaja II. Začetek te edinstvene tradicije sega v obdobje Aleksandra III., ki je bil poročen z dansko princeso Dagmar, po ruskih običajih znano kot Marija Fjodorovna. Med njima je vzklila neverjetna ljubezen in Aleksander III. si je želel na vse načine obdarovati svojo Marijo.
Odločil se je, da ji bo za veliko noč podaril velikonočno jajce. Leto pred tem je v Moskvi na razstavi draguljarjev in zlatarjev videl eno izmed Fabergéjevih zapestnic, repliko zapestnice iz 4. stoletja, in se odločil, da bo darilo naročil prav pri njem. Tako je nastalo prvo dragoceno velikonočno jajce.
Prvo Fabergéjevo jajce, znano kot Jajce kokoš (ali Prvo kokošje jajce), je bilo sestavljeno iz zunanje lupine iz platine, ki se je odprla in razkrila manjše zlato jajce. Tudi to se je odprlo in razkrilo zlatega piščanca ter kopijo carske krone iz draguljev in rubinasto jajce. Carica je bila leta 1885 nad darilom tako očarana, da je car Fabergéju naložil, naj podobna jajca izdeluje vsako leto.
Razvoj tradicije in carski naročniki
Tradicija izdelovanja velikonočnih jajc se je nadaljevala. Konec leta 1894 je Aleksander III. zaradi zastrupitve jeter umrl, njegov sin Nikolaj II. pa je bil ravno pred poroko. Nikolaj II. je nadaljeval tradicijo in dal izdelati jajce za svojo bodočo ženo, nemško princeso Aleksandro Fjodorovno. Poleg tega je Fabergé do konca izdelal tudi jajce za Marijo Fjodorovno, mater novega carja, ki ga je naročil še njegov pokojni oče Aleksander. Nikolaj II. je tradicijo nadaljeval vse do revolucije leta 1917. Nikolaj in njegova družina so bili tragično ubiti leta 1918.
Obseg ustvarjanja in redkost Fabergéjevih del
Mojstrovine in celoten opus
Za carsko družino sta Fabergé in njegova delavnica med letoma 1885 in 1917 izdelala 50 velikonočnih jajc. Poleg teh carskih jajc je Fabergé izdelal še 15 drugih jajc za zasebne kupce, s čimer je skupno število jajc znašalo 65. Vendar pa so carski draguljarji v 30-letni karieri izdelali od 150 do 200 tisoč izdelkov, kar pomeni, da so poimenovana Fabergéjeva jajca, po katerih je umetnik najbolj znan, le majhen delček njegovega opusa.
Število in lokacija ohranjenih jajc
Od 50 carskih velikonočnih jajc jih sedem še vedno pogrešajo, nekatera niso bila opažena že pred rusko revolucijo. Večina preostalih je danes v muzejih in institucijah po vsem svetu, v zasebni lasti pa jih je ostalo le še sedem. Po mnenju strokovnjaka za Fabergéja, Kierana McCarthyja, so nekatera od teh jajc v skoraj nedotakljivih zbirkah, le tri bi lahko bila dosegljiva na trgu.
Fabergéjeva jajca so razpršena po vsem svetu, po raznih muzejih in pri zasebnih lastnikih. Dr. Riana Benko je v živo videla že 40 jajc.
Vrednost Fabergéjevih jajc na trgu
Zgodovinske in sodobne cene
Vrednost Fabergéjevih jajc ni posledica zgolj materialov, temveč predvsem izjemne rokodelske spretnosti, zgodovinskega pomena in redkosti. Kot so ocenili po pregledu računov vseh jajc, je car Nikolaj za takrat najdražje jajce Mozaik plačal današnjih 310 tisoč evrov.
Cene Fabergéjevih jajc se danes na trgu gibljejo med 3,65 milijona in 28 milijonov dolarjev, lahko pa tudi več. To potrjuje izjemno povpraševanje in cenjenost teh umetnin med zbiratelji in investitorji po vsem svetu.
Najdražja prodana jajca
Zimsko jajce (1913)
Zimsko jajce iz leta 1913 je ena najdragocenejših Fabergéjevih umetnin. To 10-centimetrsko jajce je naročil car Nikolaj II. kot velikonočno darilo za svojo mater, carico Marijo Fjodorovno. Zimsko jajce je izdelano iz enotnega kosa prosojnega kremena, zaradi česar deluje kot kos ledu, posut s slano. Vgravirane snežinke se bleščijo s 4500 rožnorezanimi diamanti, za podstavek pa se v platinastem sijaju zdi, kot da po njem topi spomladanski sneg. V notranjosti skriva košarico z lesnimi anemonami iz kremena, simbol pomladi, obogateno z dragimi kamni. Jajce je ustvarila Fabergéjeva oblikovalka Alma Pihl, ki naj bi navdih dobila, ko je skozi okno opazovala ledene kristale na steklu.
Dokumenti kažejo, da je bilo Zimsko jajce eno najdražjih že ob izdelavi, saj je Nikolaj II. zanj plačal 24.600 rubljev. Fabergéjevo Zimsko jajce je na dražbi pri Christie's v Londonu, vključno s provizijo, doseglo rekordno ceno 26 milijonov evrov, s čimer je preseglo vse napovedi.
Jajce je imelo burno zgodovino. Ko je po revoluciji, ki je strmoglavila 300-letno vladavino carske družine Romanov, prišlo v last sovjetske države, so ga za izjemno nizko ceno prodali v tujino - londonski trgovec naj bi ga takrat kupil za zgolj 450 funtov. Pozneje je izginilo za skoraj 20 let, na trgu se je ponovno pojavilo leta 1994. Na dražbi v Ženevi je postavilo rekord, ki ga je preseglo še enkrat leta 2002 v New Yorku, ko so ga prodali za več kot osem milijonov evrov.
Znesek, ki ga je za umetnino odštel novopečeni lastnik leta 2013, čigar identitete niso razkrili, je bil rekorden. Kot so dejali pri Christie's, je bil vsakič, ko je bilo to jajce prodano, postavljen svetovni rekord za Fabergéjev izdelek. Je eno od le dveh jajc, ki ju je ustvarila Alma Pihl; drugo je v lasti britanske kraljeve družine.
Rothschildovo jajce
Eno od redkih z emajlom in zlatom okrašenih Fabergéjevih jajc, ki je bilo več kot stoletje v lasti bankirske družine Rothschild, je bilo na dražbi prodano za skoraj devet milijonov funtov oziroma 12,5 milijona evrov. To Rothschildovo jajce je bilo zaročno darilo Germaine Halphen, ki je kasneje postala žena barona Edouarda de Rothschilda. Prodaja prosojnega rožnatega jajca, na vrhu okrašenega s petelinčkom z vdelanimi diamanti, je dosegla takrat najvišjo ceno za katero koli Fabergéjevo umetnino. Dosežena cena je bila tudi najvišja doslej za katero od ruskih umetnin, z izjemo slik, so navedli pri dražbeni hiši Christie's. Rothschildovo Fabergéjevo jajce je eno izmed zgolj 12 jajc, za katere je znano, da so bila izdelana po vladarskih merah za zasebne kupce.
Jajce Mozaik
Med carskimi jajci se po izjemni ceni, ki jo je zanjo plačal car Nikolaj, izpostavlja tudi jajce Mozaik. Po pregledu računov velja za najdražje jajce že v času izdelave, saj je Nikolaj zanj plačal današnjih 310 tisoč evrov.
Izziv ponaredkov
Zaradi izjemne vrednosti in povpraševanja po Fabergéjevih jajcih se pojavlja tudi problem ponaredkov. Dr. Riana Benko pravi, da je ponaredkov čedalje več. Na simpoziju v Sankt Peterburgu je direktor enega izmed večjih muzejev v Rusiji že leta 2016 povedal, da so že takrat vedeli za vsaj 1.600 ponaredkov Fabergéja, ki jih je zelo težko ločiti od originalov. To predstavlja velik izziv za zbiratelje in strokovnjake.
Zasebne zbirke in javne razstave
Kraljica Elizabeta II. in drugi zbiratelji
Fabergéjevi izdelki so cenjeni med zbiratelji po vsem svetu. Za največjo zasebno zbirateljico Fabergéjevih izdelkov je do nedavnega veljala kraljica Elizabeta II., ki je med drugim imela tudi štiri Fabergéjeva jajca. Izdelke so zbirali že njeni pradedje, med drugim Edvard VII. in drugi angleški kralji. Jajca so razpršena po vsem svetu, po raznih muzejih in pri zasebnih lastnikih.
Razstave in pomen v živo
Dunajskemu naravoslovnemu muzeju je moskovski Kremelj posodil 160 Fabergéjevih izdelkov, med njimi tudi štiri velikonočna jajca. Takšne razstave omogočajo širši javnosti, da si te mojstrovine ogleda v živo. Dr. Benko, ki je z delom Fabergéja spoznala naključno ob branju biografij v angleščini, je ob prvem srečanju z izdelki na razstavi na Dunaju izrazila globoko ganjenost: "Ko sem videla te izdelke, je to bila ljubezen na prvi pogled. Od lepote in detajlov, ko to vidiš v živo, sem se zaradi ganjenosti na razstavi dobesedno zjokala." Njena strast do Fabergéja jo je pripeljala do vključitve v mednarodno skupino ljubiteljev in do pisanja 105 strani debele knjige o Fabergéjevem delu v angleškem jeziku, ki združuje vire iz spleta in njeno lastno poizvedovanje.
tags: #vrednost #fabergejevih #jajc