Uvod v artičoko
Artičoka (latinsko Cynara scolymus L.) sodi med košarice (Asteraceae) in je trajna osatasta rastlina. Zraste lahko do dva metra v višino, z močnim steblom, ki je poraščeno z bodičastimi listi. Na vrhu se razvijejo kroglasti, bodičasti cvetni koši, ki jih obiramo pred cvetenjem. Rastlina cveti modrovijoličasto poleti in jeseni.
Ime artičoke izhaja iz mavrske besede »al-churchufa«, ki pomeni »užitna rastlina«. Ta sredozemska rastlina je bila zelo priljubljena že pri Starih Egipčanih, Grkih in Rimljanih. Tudi številne sodobne raziskave so potrdile njeno sposobnost zdravljenja jetrnih in prebavnih motenj.
Artičoka je rastlina, ki jo danes gojijo v mnogih predelih sveta z zmernim ali subtropskim podnebjem, še posebej v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji in Kaliforniji. Stebla so groba, nagubana in razvejana, listi pa so razmeroma veliki in enakomerno razporejeni po steblu. Vrhnja stran listov je temno zelene barve, spodnja pa je siva. Mesnat del rastline poznamo pod imenom »srce artičoke«.
Zgodovina in gojenje artičoke
Artičoka je stara koristna rastlina iz Sredozemlja, kjer jo vzgajajo še dandanes. Potrjeno je, da so jo Egipčani uporabljali že 500 let pr. n. št. V krščanskem Rimu so vrtno artičoko prištevali med dražje zelenjavne specialitete. Šele v 15. stoletju je artičoka prispela v Francijo in Anglijo, kjer jo je uživalo v glavnem plemstvo.
Za uspevanje artičoke so potrebna dobro odcedna tla, bogata s hranili, ter dovolj vlage v rastni dobi in polno sonce. V polsenci in senci ne uspeva. Bolj ji ustrezajo pred vetrom zaščitene lege, čeprav tudi veter dobro prenaša. Prenaša izpostavljenost soli. Ne prenaša nizkih zimskih temperatur, zato jo pri nas gojimo na prostem le na Obali in tam, kjer zimske temperature ne padejo pod ledišče za daljši čas.
Artičoka je velika trajnica, ki ima osatu podobne cvetove, za uporabo jo gojimo, saj divje rastočih artičok ne poznamo. Liste artičoke porežemo pred cvetenjem, cvetne liste poberemo, preden se ovršni listi odprejo, a šele od drugega leta cvetenja dalje.
Zdravilne lastnosti artičoke
Posebno zdravilno vrednost so večji del pripisovali korenini in listom. Kot zdravilo so uporabni sveži ali posušeni pritlični listi in njihovi pripravki, predvsem pa suhi vodni izvlečki. Večinoma uporabljamo pripravljena zdravila, praviloma suhe vodne izvlečke. Na voljo so dražeji, kapsule, tablete ali kapljice. Za zdravilno uporabo je primeren tudi iztisnjen sok svežih artičok.
Listi artičoke vsebujejo veliko organskih in fenolnih kislin, zlasti grenki aromatični cinarin. Artičokini pripravki varujejo in spodbujajo delovanje jeter, žolča in prebavil. Tako kot vse trpke vrste zelenjave, tudi artičoka povečuje izločanje žolča, raziskave pa so pokazale, da olajša z jetri povezane bolečine v trebuhu.
Artičoka pomaga pri zniževanju holesterola v krvi. Tradicionalno jo uporabljajo kot diuretik. Koristna je pri sladkornih bolnikih; že v preteklosti so artičoke priporočali sladkornim bolnikom.
Izvlečki iz listov artičoke lahko celice, predvsem pri jetrih, ščitijo pred poškodbami zaradi prostih radikalov. Pri poskusih na živalih so po dvomesečni uporabi izvlečka iz listov artičok opazili zmanjšanje vrednosti holesterola. Standardiziran vodni izvleček artičoke znižuje sintezo novega holesterola v jetrih. Dokazano je tudi citoprotektivno delovanje na hepatocite ter močno antioksidativno delovanje. Zmanjšuje oksidacijo lipoproteinov LDL, ki so udeleženi pri nastanku aterosklerotičnih sprememb.
Vitamin C v artičokah krepi delovanje imunskega sistema in nas ščiti pred okužbami, vitamin K pa ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti. Artičoke so tudi bogat vir mineralov, ki nadzorujejo srčni utrip in krvni tlak.
Nemški zdravniki priporočajo uživanje artičokinih listov za zdravljenje prebavnih in želodčnih težav. Glavni vir vlaknin v artičokah predstavlja prebiotik inulin, ki povečuje delež t. i. koristnih mikroorganizmov v črevesju.
Uporaba artičoke v kulinariki
Artičoka ni uporabna samo v zdravilne namene, ampak tudi v kulinariki, kjer se jo pripravlja na različne načine. Njihov spodnji del z mesnatimi listi uporabljamo v kuhinji za pripravo jedi. Srčike artičoke lahko dodamo k solatam, glavnim jedem in omakam. Odlične so v kombinaciji s piščancem in sirom, pripravimo pa jih lahko tudi na žaru.
Artičoke vsebujejo malo kalorij in maščob. So odličen vir vlaknin in antioksidantov, ki pomagajo preprečevati nastanek zaprtja in zmanjšujejo nivo slabega holesterola.
Vložene artičoke
Na trgu je mogoče dobiti več kot 1500 vrst konzervirane hrane, med katero sodijo tudi vložene artičoke. Vloženo sadje in zelenjava ohranjata svoje prehranske vrednosti in se zato lahko primerjata s svežim ali zamrznjenimi.
Postopek vlaganja artičok v olje je preprost in nezahteven. Z artičoke okoli srčkov potrgamo liste, preostale listnate konice odrežemo vse do mesnatega nastavka. Artičoke in limonin sok damo v vodo. Zavremo 0,5 litra vode, dodamo eno jedilno žlico soli, poprova zrna, lovorov list in kis. Artičoke razrežemo na štiri kose in jih približno 25 minut kuhamo. Artičoke rahlo ožamemo in jih skupaj z začimbami in limonino lupino preložimo v čiste kozarce. Dolijemo olje in kozarce zapremo. Za teden dni kozarce postavimo na hladno in temno mesto, da se sestavine prepojijo.
Za pripravo čaja vedno uporabljamo zdrobljene ali uprašene suhe liste. Trikrat na dan pijemo po eno skodelico čaja pol ure pred jedjo ali po majhnih požirkih med obroki. Navodilo za pripravo čaja: 1 čajno žličko rastline prelijemo z 250 ml vrele vode, pustimo stati 10 minut in odcedimo.
Artičoka v nosečnosti in med dojenjem
Pripravkov listov artičok ne smete uživati med nosečnostjo ali v dobi dojenja, ker ustreznih znanstvenih izsledkov še ni.
Čeprav sveže artičoke vsebujejo folno kislino, ki lahko v zgodnji nosečnosti pomaga preprečevati nastanek okvare nevralne cevi pri plodu, je uporaba pripravkov iz listov artičoke v omenjenih obdobjih odsvetovana brez zdravniškega posveta.
Opozorila in neželeni učinki
V primeru zapore žolčevodov nikakor ne smete uživati pripravkov listov artičok. O uporabi v primeru žolčnih kamnov se je potrebno predhodno posvetovati s svojim zdravnikom. Zdravila za odvajanje žolča se ne smejo uporabljati pri žolčevodni zapori, saj lahko pride do bolečih kolik.
V redkih primerih lahko artičoka povzroča prebavne težave, kot so blaga driska s trebušnimi krči, slabost in zgaga.
Seskviterpenski laktoni, ki jih je največ v mladih listih, lahko po zunanjem stiku z rastlino povzročijo alergijske reakcije (kontaktni dermatitis), še posebej pri posameznikih z znano preobčutljivostjo za družino nebinovk (košaric), na primer na kamilico, arniko.
Posvet z zdravnikom je priporočljiv v primeru hepatitisa, žolčnih kamnov ali če težave trajajo dlje kot 2 tedna.
Ustreznih podatkov o varni uporabi pri otrocih ni, zato se listi artičoke lahko uporabljajo le pri odraslih in otrocih nad 12. letom starosti.
tags: #vlozene #articoke #v #nosecnosti