Prekmurje je regija, ki je znana po svojih edinstvenih kulinaričnih posebnostih, ki ohranjajo svoja stara poimenovanja in tradicijo. Med najbolj znanimi jedmi, ki izvirajo iz Prekmurja, sta prekmurska gibanica in bograč.
Bograč: Prekmurska Različica Golaža
Bograč je jed, ki je golažu podobna, sestavljena iz vsaj treh vrst mesa, običajno svinjine, govedine in divjačine. Ključna značilnost bograča je, da je krompir kuhan neposredno v golažu in ne posebej. Jed se začini s čebulo, česnom, papriko in soljo.
Marsikdo utegne ob tem pomisliti, da je bograč izvorno madžarska jed, vendar pa je treba upoštevati geografsko bližino in kulturne povezave. Z desnega brega reke Mure je tudi Madžarska na "prekmurskem koncu", zato je nadaljnje razpravljanje o izvoru brez pravega pomena. Od drugih golažev se bograč razlikuje prav po sestavi mesa in načinu kuhanja krompirja.
Pomembno je tudi dejstvo, da Prekmurci radi kuhajo v velikih količinah. Za svoj znameniti bograč trdijo, da dobrega ni mogoče skuhati v količinah, manjših od trideset porcij. To odraža gostoljubnost regije, saj je za Prekmurca največja sramota, če gost lačen stopi od njegove hiše.
Ime "bograč" izhaja iz madžarske besede bogrács, ki ima svoje korenine v otomanski turščini. Bakrac v tem jeziku pomeni bakreni kotliček, kar izhaja iz besed bakir (baker) in agac (drevo).
Priprava Bograča
Priprava bograča poteka podobno kot pri golažu. Na olju se opraži čebula, doda se česen in na koščke narezano meso. Duši se, dokler meso ni skoraj mehko. Nato se dodata paprika in vse začimbe. Ko je meso skoraj kuhano, se doda še krompir in vse skupaj zalije z vinom ali vodo. Pokrito se duši brez mešanja, dokler krompir ni kuhan.
Obstajajo tudi enostavnejše različice za hitro pripravo, kjer si lahko pomagate s sestavinami za golaž v vrečki. V tem primeru ni potrebno dušiti čebule in česna, ampak samo meso do mehkega. Nato se doda vrečka sestavin za golaž, malo vode, začimbe po okusu in krompir. Na koncu se lahko doda še žlička smetane.
Druga možnost je, da se krompir kuha posebej in doda nazadnje. V prekmurskem kontekstu je bograč pogosto zalit z vodo, kar ga loči od bolj gostih različic, ki bi jih lahko imenovali "boljuh".
Druge Prekmurske Kulinarične Specialitete
Poleg bograča Prekmurci ponosno postrežejo tudi z drugimi tradicionalnimi jedmi:
- Prekmurska gibanica: Ta sladica je pripravljena iz vlečenega testa in štirih nadevov (makov, skutni, orehov in jabolčni), ki skupaj tvorijo osem zaporednih plasti. Ime izvira iz besede »gueba«, ki pomeni guba.
- Šunka iz tünke: Tradicionalna prekmurska šunka, pripravljena na poseben način.
- Bujta repa: Posebej tipična jed za Prekmurje, ki se tradicionalno pripravlja v času kolin. Ime "bujta" v prekmurščini pomeni "ubita", kar se nanaša na zakol prašiča.
- Dödöli: Krompirjeve jedi, ki so pogoste v prekmurski kuhinji.
- Domače zabilo (zaseka): Klasičen prekmurski namaz.
- Pajani krüj: Opečeni kruh, namazan s česnom in zaseko.
- Posolanke, zlevanke, retaši: Različne vrste peciv in zavitkov z različnimi nadevi (jabolka, slive, repa).
- Langaš, pereci, bosmani: Še nekatere druge dobrote iz prekmurske kuhinje.
V prekmurski kulinarični ponudbi boste vedno našli tudi odlično pripravljene domače marmelade, likerje, žganja ter kvalitetna, predvsem bela, vina. Kot dodatek jedem se največkrat uporabljata bučno olje in ostra paprika.
Recept za Bujto Repo
Za pripravo Bujte repe za 4 osebe potrebujete:
- 1 kg kisle repe
- 700 g mesnatih svinjskih kosti
- 2 dcl prosene kaše (prebrane in oprane)
- 2 žlici masti
- 2 žlici gladke moke
- 1 sesekljana čebula
- 3 stroki strtega česna
- mleta kumina
- lovorjev list
- sol, poper
- mleta sladka paprika
Postopek priprave: Mesnate kosti prelijte z vodo in jih kuhajte pol ure. Medtem dodajte začimbe in kislo repo. Proseno kašo dodajte proti koncu kuhanja. Ko je kaša kuhana, poberite kosti iz repe in z njih oberite meso. Iz masti, čebule in moke pripravite prežganje. Ob koncu dodajte čebulo, mleto papriko in sesekljani česen, zalijte z malo vode in kuhajte.
Kljub receptu, ki vam ga razkrivamo, vam svetujemo, da se na zares reprezentativno porcijo te specialitete oglasite v Prekmurju, saj jed zahteva ogromno izkušenj in malih skrivnosti velikih prekmurskih mojstrov.
BUJTA REPA – TRADICIONALNA PREKMURSKA JED
Prekmursko Lončarstvo
Lončarstvo je bilo najpogostejša domača dejavnost v Prekmurju, vas Filovci pa je celo sinonim za to dejavnost. Ostanki Panonskega morja so ponudili prst, izjemno bogato z glino, kar je omogočilo bogat razvoj lončarstva.
Lončarje delimo na filovske in goričke, glede na razlike v okraševanju in načinu žganja. Filovski so znani po črno žgani, t.i. redukcijski metodi, gorički pa so posodo glazirali in okraševali s čopičem ter izdelovali "bejlo" posodo. Središče goričkih lončarjev so bili Moščanci.
Izdelke so lončarji prodajali na sejmih, od hiše do hiše, ali pa so jih zamenjevali za hrano, kar je bilo še posebej pogosto v času revščine okrog leta 1900, ko so lončarji množično hodili posodo zamenjevat za hrano na Madžarsko.
Lončarstvo ni veljalo le za moško delo, ampak za družinsko obrt. Ženske so sicer niso oblikovale posode na lončarskem vretenu, a so opravljale vsa druga dela: žgale, polirale, pripravljale glino, nalagale peč za žganje in posodo prodajale.
Lončarji so izdelovali posodo različnih oblik in za različne namene, med najbolj znanimi in značilnimi pa so bili "pütri" - črno žgane trebušaste posode za shranjevanje vode, ki so zaradi načina žganja in ozkega vratu vodo ohranjale hladno.
Pozvačin in Druge Tradicije
V Prekmurju so se ohranile tudi zanimive tradicije, kot je vloga pozvačina na porokah. Pozvačina sta bila dva, eden od ženina, drugi od neveste, ki sta dva tedna pred poroko hodila od hiše do hiše in vabila goste s posebnim govorom. Pozvačin je nosil okrašen visok klobuk, s seboj pa je imel tudi brisačo, pisani ruti, čutoro, pereco in leseno sekiro z ježevko.
Ohranjen je tudi običaj borovega gostüvanja, ki poteka v vaseh, kjer se od sv. Treh kraljev do pustnega torka ni nihče poročil. Pri obredu se podre borovo drevo, ki se ga vleče na kraj dogodka, kjer se opravi obred in se nevesto poroči z drevesom. Ta običaj se je ohranil predvsem tam, kjer je malo mladih in v evangeličanskih vaseh, saj se je katoliška duhovščina običaju upirala zaradi domnevnega norčevanja iz verskih obredov.
tags: #prekmurska #jed #podobna #golazu