Izvršba je sodni postopek, v katerem upnik preko sodišča terja izplačilo svojega dolga, katerega cilj je prisiliti dolžnika, da izpolni svoje obveznosti do upnika. V pogovornem jeziku v takšnem primeru pogosto slišimo, da so dolžniku "zablokirali račun". Izvršilni postopek se začne tako, da upnik na sodišče vloži predlog za izvršbo. Sodišče nato o upnikovem predlogu odloči. Če sodišče predlogu ugodi, izda sklep o izvršbi, s katerim predlagano izvršbo dovoli.
Vrste izvršilnega postopka in vlaganje predloga
Izvršilni postopek (in s tem prisilno izpolnitev obveznosti s strani dolžnika) upnik lahko sproži na dva načina, odvisno od tega, na podlagi česa vloži izvršbo.
Izvršba na podlagi verodostojne listine
Ta vrsta izvršbe se nanaša samo na plačilo denarnega zneska. Izvršba na podlagi verodostojne listine je v fazi vložitve predloga v celoti informatizirana in jo vodi Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL), preko portala eSodstvo. Za registracijo v sistem upnik potrebuje le veljaven elektronski naslov. Ta faza postopka (vlaganje predloga za izvršbo) je enostavna in upniki predloge za izvršbo praviloma vlagajo sami. Najbolj pogosta listina, ki je podlaga za začetek postopka, je zapadel in neplačan račun. Računalniški sistem vodi upnika pri izpolnjevanju vnaprej predpisanega obrazca predloga za izvršbo. Dokazila se k predlogu ne prilagajo. Upnik pogosto nima podatkov o dolžnikovem premoženju, na katerega bi lahko segel v izvršbi. Zakonodajalec je to predvidel in ZIZ sodišču nalaga, da samo išče podatke o dolžnikovem računu, zaposlitvi in vrednostnih papirjih (41. člen ZIZ). Na podlagi pravilno izpolnjenega predloga za izvršbo in plačane sodne takse sodišče izda sklep o izvršbi v roku 48 ur.
Centralni oddelek za verodostojno listino je v letu 2024 prejel več kot 120.000 predlogov za izvršbo, prav toliko jih je tudi rešil. 99,9 % teh predlogov je bilo vloženih v elektronski obliki, le 0,1 odstotka pa v pisni obliki.
Verodostojne listine, na podlagi katerih se lahko vloži izvršba, so:
- faktura (račun)
- menica in ček
- javna listina
- izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe po zakonu
- overjena zasebna listina ali listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine
- obračun obresti
- pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja (na podlagi katerega vlagajo predlog delavci)
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Ta vrsta izvršbe se nanaša na plačilo denarnega zneska ali izpolnitev kakšne druge obveznosti (npr. deložacija, vrnitev delavca na delo, omogočanje stikov z otroki, rušitev objekta). Vloži se z vlogo na pristojno okrajno sodišče, praviloma v kraju, na območju katerega prebiva dolžnik.
Izvršilni naslovi, na podlagi katerih se lahko vloži izvršba, so:
- izvršljiva sodna odločba
- izvršljiva sodna poravnava
- izvršljiv notarski zapis
- druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov
V obeh primerih v sklepu o izvršbi vedno obstaja 8-dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Ta rok je neke vrste opomin, ki daje dolžniku možnost, da se s plačilom v roku izogne izvršbi. Realizacija izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine, se nikoli ne začne pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Dolžnik zoper sklep o izvršbi lahko ugovarja, če se z njim ne strinja. Včasih se zgodi, da terjatev upnika ni upravičena. V tem primeru ima dolžnik običajno 8 dni časa, da zoper sklep o izvršbi poda ugovor. Ugovor mora biti pravočasen in obrazložen (53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Zahteva po obrazloženosti ugovora
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino (Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Ip 731/2012).
V drugem odstavku 61. člena ZIZ so predpisani kriteriji za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, torej pravno pomembna dejstva, s katerimi bi v morebitni pravdi dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka, če bi se izkazalo za resnična, predlagati pa mora tudi dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča je ugovor zadostil kriteriju obrazloženosti, saj dolžnik nasprotuje upnikovi terjatvi, tako po temelju kot po višini, in navaja, da je upniku poravnal vse svoje obveznosti, tako da mu ne dolguje ničesar. Dolžnik v ugovoru lahko predlaga svoje zaslišanje in vpogled v poslovne knjige upnika.
Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 854/05 je lahko neobrazložen samo takšen ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, pa je treba pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterijev obrazloženosti ugovora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Če torej dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev.
Rok za ugovor
Rok za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je osem dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje (3. odst. 9. člena ZIZ, v zvezi s 1. 61. členom in 53. členom ZIZ). Pri izvršbi na podlagi menice ali čeka je rok za ugovor le 3 dni.
Ugovor je pravočasen, če je izročen pristojnemu sodišču, preden rok za vložitev ugovora izteče. Če pa je poslan po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje ugovora na pošto za dan izročitve sodišču (1. in 2. odst. 113. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugovorni rok je zakonski in nepodaljšljiv rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice do vložitve ugovora (Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Ip 114/2021).
Razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:
- če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;
- če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
- če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;
- če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
- če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
- če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
- če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;
- če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;
- če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;
- če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;
- če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
- če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
Obravnava ugovora in posledice
Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Rok za odgovor na ugovor je osem dni. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru.
Razveljavitev sklepa o izvršbi in prenos v pravdo
Ugovor dolžnika (npr. s tem upnikom nikoli nisem posloval), tudi če je neresničen, ima za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi in odločitev, da se bo o zadevi odločalo v pravdnem postopku. Mnogi upniki napačno razumejo ta sklep. Ta sklep ne pomeni, da je sodišče štelo dolžnikove navedbe za resnične. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi je nadaljevanje mogoče le preko pravdnega postopka. Izvršilno sodišče (COVL) pošlje spis po elektronski poti v reševanje pravdnemu sodišču. To sodišče pozove upnika, da oblikuje svoj predlog za izvršbo kot tožbo.
V tožbi upnik natančno opiše svoje razmerje z dolžnikom, kako je prišlo do dolga, kaj je podlaga za izterjavo, ali je dolžnik morda kaj plačal. Pomembno je, da upnik priloži vse listine in druge pomembne dokaze ter po potrebi predlaga zaslišanje oseb, ki lahko pomagajo razjasniti zadevo. Pravdno sodišče odloči na podlagi predloženih listin oziroma po opravljenem naroku. Odloči, ali dolg obstoji, o njegovi višini in o stroških postopka ter dolžniku naloži plačilo obveznosti. Če dolžnik dolga v postavljenem roku ne plača, mora upnik ponovno v izvršbo, tokrat na podlagi izvršilnega naslova (sodba ali sklep pravdnega sodišča).
Umik predloga za izvršbo in pravni interes
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku ne glede na ustavitev postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru glede na to, da je do umika predloga za izvršbo prišlo še pred odločitvijo o ugovoru zaradi prisilne realizacije terjatve (Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Ip 643/2017). Ker je prišlo do prisilne realizacije sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, dolžnik pa je pravočasno, tj. v ugovornem roku, vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem uveljavljal v pobot svojo (judikatno) terjatev, ne vzdrži stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik za izpodbijanje sklepa o izvršbi nima več pravnega interesa in je zato potrebno njegov ugovor zavreči brez vsebinske presoje (Višje sodišče v Kopru, sklep I Ip 420/2016).
Če upnik umakne predlog za izvršbo po vložitvi ugovora, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke) (Višje sodišče v Mariboru, Sklep I Cpg 153/2019, in Višje sodišče v Celju, Sklep II Ip 13/2024). Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena (Višje sodišče v Mariboru, sklep I Cpg 25/2015).
Dolžnica je dne 13. 7. 2020 vložila ugovor in v njem dokazno podprto zatrjevala, da je prav tako dne 13. 7. 2020 v celoti poplačala upnikovo terjatev s pripadki. Po vložitvi ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo in sodišče prve stopnje je posledično s sklepom z dne 11. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 1. 10. 2020, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini solastni nepremičnini. Glede na pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2020 se torej izvršilna dejanja v obravnavani zadevi zoper dolžnico ne bodo več opravljala. V tem primeru je bil ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavržen kot nedovoljen zaradi pomanjkanja pravnega interesa (Višje sodišče v Ljubljani, Sklep II Ip 1639/2021).
Stroški ugovora in pritožbe
Če upnik ravna z vso dolžno skrbnostjo in takoj po izdaji sklepa o izvršbi, ko opazi pomoto pri vtoževanem znesku, predlog za izvršbo v presežku umakne, mu ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovora povzročil neutemeljeno (Višje sodišče v Ljubljani, sklep II Ip 6222/2011). Ni pa pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, saj sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor (Višje sodišče v Celju, Sklep I Ip 18/2021).
Sodna taksa, ki jo je treba plačati sodišču ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, znaša 55,00 EUR. To takso se plača neposredno sodišču, kamor se pošilja ugovor ob sami predložitvi ugovora. Če ni plačana ob vložitvi, sodišče pozove k plačilu. V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). Če ni izpolnjena, se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je tožba umaknjena (Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 2184/2015).
Nasveti in priporočila
Za upnike
Posledice napak so hude in praviloma nepopravljive. Upnik z vložitvijo pritožbe, s katero ne more uspeti, pomaga dolžniku. Ta pridobi čas, najmanj dodatnih devet mesecev. Pogosta napaka upnika v tem delu postopka je, da zoper sklep o razveljavitvi vloži pritožbo. V njej pojasni sodišču, da je dolžnik lažniv in goljufiv, da obstajajo listine, da z dolžnikom že leta posluje, itd. Ker v tej fazi to ni pomembno, upnik s tako pritožbo ne more uspeti. Višje sodišče pritožbo zavrne in pojasni, da je dolžnikov ugovor obrazložen, o njegovi utemeljenosti pa bo odločilo sodišče v pravdnem postopku.
Upnik mora torej paziti, da s svojimi ravnanji sam sebi ne povzroča zastojev in nepotrebnih stroškov.
Za dolžnike
Če dolg ni sporen (npr. je jasno, kaj in koliko morate plačati, je to sodišče že ugotovilo v sodbi ali ste to potrdili v notarskem zapisu), je smiselno, da ga poravnate čim prej, saj boste v primeru izvršbe morali upniku povrniti še stroške, povezane s postopkom izvršbe. V izvršbi morate poleg dolgovanega zneska plačati tudi obresti in stroške, ki nastanejo zaradi izvršbe (npr. stroški odvetnika nasprotne stranke, stroški izvršitelja, stroški cenitve nepremičnine). Ti so lahko zelo visoki in lahko presežejo znesek dolga.
Sodišče ne ve, ali je bil del dolga že poravnan, niti ne more samo od sebe izvršbe ustaviti - to lahko stori le ob reševanju ugovora ali po prejetju upnikovega umika. Če ste med postopkom kakršenkoli del dolga plačali sami, to nemudoma sporočite upniku, ki mora za plačani del svoj predlog umakniti. Če upnik ne poda umika, mora dolžnik podati ugovor pri sodišču.
Priporočljivo je, da:
- čim bolj sodelujete z upnikom, stopite z njim v stik in se poskušate dogovoriti za poplačilo dolga - to je najhitrejša in najcenejša rešitev;
- obvestite upnika in center za socialno delo ter predlagate odlog izvršbe, če je dolg zelo nizek, a ga vseeno ne zmorete poplačati, upnik pa je predlagal tudi izvršbo s prodajo nepremičnine, v kateri prebivate;
- spremljate, v kakšni fazi je postopek in kaj se v njem dogaja;
- redno odgovarjate na pozive sodišča.
Pravico imate, da:
- vložite ugovor ali pritožbo na odločbo sodišča;
- vložite nasprotno izvršbo, če ste upniku plačali več, kot ste bili dolžni, pa vam noče vrniti denarja;
- vložite ugovor po izteku roka, če ste npr. obveznosti poravnali potem, ko je rok za ugovor že potekel, in to lahko dokažete.
Odlog izvršbe
Če se upnik in dolžnik strinjata, sodišče za največ 1 leto odloži opravljanje izvršilnih dejanj. Namen odloga je, da v vmesnem času stranki poskušata dogovoriti ali dolg poplačati drugače.
Osebni stečaj
Če so izvršbe upravičene in nikakor ne najdete možnosti, da bi dolgove poravnali, je zadnja možnost začetek osebnega stečaja. Z osebnim stečajem se večina izvršb ustavi, dolgovi pa se poskušajo poplačati v okviru stečajnega postopka.
Trajanje in stroški izvršilnega postopka
Povprečni izvršilni postopek na okrajnem sodišču traja 13 mesecev. Povprečni postopek z verodostojno listino na Centralnem oddelku za verodostojno listino traja približno 1 mesec. Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.
Ob vložitvi predloga je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah. V večini postopkov mora biti sodna taksa plačana, preden sodišče začne z obravnavo zadeve. Vsaka stranka vnaprej krije svoje stroške postopka (npr. stroške odvetnika, stroške postavitve izvedenca). Stranke se lahko z odvetnikom dogovorijo o višini plačila, vendar bo sodišče stroške odvetnika priznalo le v višini, kot jo določa Odvetniška tarifa, kar je več, pa bo morala plačati stranka sama. V izvršilnem postopku bodo nastali dodatni stroški, ki jih mora upnik založiti sam (npr. stroški izvršitelja) in jih sodišče na predlog upnika poskusi izterjati od dolžnika. Sodno takso lahko plačate z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča ali na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).
Pravna pomoč in informacije
Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.