Vprašanje povračila premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne je v Sloveniji ostalo odprto in nerešeno desetletja. Čeprav je okupator nekdanji Jugoslaviji materialno škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno, poravnal, Jugoslavija tega denarja ni nakazala oškodovancem. Namesto tega je sredstva, prejeta na podlagi sklepov, ki jih je oškodovancem izdala Okrajna komisija za vojno škodo, porabila za druge namene. Vojna odškodnina je bila sicer natančno določena v okviru mirovnih konferenc.
Zgodovinsko Ozadje in Dolgotrajno Nerešeno Vprašanje Odškodnin
Povračilo premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne je zaradi nesprejetega posebnega zakona za materialno škodo ostalo odprto in nerešeno vprašanje. Država Republika Slovenija oziroma vlada je odgovorna in je tudi prevzela dolžnost, da izplača vojno škodo oškodovancem. Slovenija kot pravno in socialno urejena država (2. člen Ustave RS) in kot pravna naslednica nekdanje države ni poskrbela za sprejetje posebnega zakona, ki bi omogočil izplačilo škode.
Ker do danes še ni sprejet zakon, ki bi materialnopravno in procesno uredil odškodnino za premoženjsko vojno škodo, vlada ravna protipravno. Poleg kršitve zaupanja v pravo gre tudi za poseg v pridobljene pravice. To vključuje tudi kršitev Listine EU o temeljnih pravicah, saj med temeljne vrednote in načela, na katerih temelji EU, spadajo tudi temeljne pravice državljanov unije.
Prizadevanja za Zakonsko Ureditev
Prizadevanja za zakonsko ureditev niso nova. Že aprila 2008, v času takratne vlade, je bil pripravljen osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne, vendar ni bil sprejet. Ta osnutek zakona je bil s strani oškodovancev ocenjen kot najbolj pravičen.
Oškodovanci, ki so generacija starejših od 70 let, poudarjajo, da s posebnim zakonom ni za odlašati, saj je skrajni čas, da se sredstva zagotovijo in izplačajo. Sredstva so bila nakazana na podlagi popisa vojne škode in so razvidna iz izdanih sklepov posameznikom, porabljena pa so bila v druge namene.
Zakon o Pavšalnem Nadomestilu za Premoženjsko Vojno Škodo (ZNPVŠ)
Vladni trojček, ki ga sestavljajo koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica, je v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne. Parlament je julija 2025 sprejel Zakon o pavšalnem nadomestilu za povzročeno premoženjsko škodo iz druge svetovne vojne (ZNPVŠ). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu 25. julija 2025, v veljavo pa je stopil 9. avgusta 2025.
Vlagatelji zakona, med katerimi so dr. Martin Premk, mag. Nataša Avšič Bogovič, Teodor Uranič, Tamara Vonta, Gašper Onik, Jernej Žnidaršič, Soniboj Knežak in dr. Matej Tašner Vatovec, so predlog utemeljili z navedbo, da je nekdanja Jugoslavija po drugi svetovni vojni dobila povrnjen del vojne škode od agresorskih držav. Povrnjen del so dobili sicer v obliki reparacij, nepovratnih sredstev, posredno pa tudi v obliki ugodnejših kreditov. Oškodovanci iz tega naslova pa niso dobili povračila za premoženjsko vojno škodo, ki jim je bila povzročena med drugo svetovno vojno.
Namen in Kritike Zakona
Poslanec Svobode Martin Premk je ob vložitvi zakona dejal: "Upamo, da bomo s tem tudi simbolno končali drugo svetovno vojno pri nas, da se bomo potem ozrli samo še v prihodnost in pustili zgodovino zgodovinarjem." Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je dodala, da je zadovoljna, ker je po 30 letih vladi to vprašanje končno uspelo obravnavati in v proceduro vložiti zakon. Poudarila je, da so predlagane rešitve pomembne z vidika spoštovanja in pravičnosti, so izkaz pozornosti do ljudi, ki so doživeli krivice. Poslanec SD Soniboj Knežak je pojasnil, da z vložitvijo zakona popravljajo krivico in na simboličen način ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne končujejo delo, ki so se ga v prejšnjih postavah DZ-ja že večkrat neuspešno lotevali. Meni, da čeprav to ni obveza Republike Slovenije, se zdi prav, da se to stori, predvsem zaradi simboličnih zneskov in socialne pravičnosti.
Kljub temu zakon o pavšalnem nadomestilu za premoženjsko vojno škodo iz druge svetovne vojne, ki ga je sprejela vlada po hitrem postopku, nima nič skupnega s povračilom dejanske škode, povzročene med drugo svetovno vojno, z verodostojnimi dokazili. Ta zakon, ki naj bi odpravil krivice, je bil označen kot velika krivica, saj zlorablja termin premoženjska vojna škoda. Prioritetno bi morali biti poplačani dejanski oškodovanci z verodostojnimi dokazili, saj je bila za njih odškodnina nakazana že nekdanji Jugoslaviji.
Upravičenci in Pogoji
S tem zakonom se določajo pogoji za pridobitev pravice do izplačila pavšalnega nadomestila in način zagotavljanja sredstev za njegovo izplačilo za škodo na premoženju upravičencev, ki je nastala na ozemlju današnje Republike Slovenije v času druge svetovne vojne od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945.
Upravičenci do pavšalnega nadomestila so osebe s priznanim statusom žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Mednje sodijo:
- izgnanci,
- interniranci,
- taboriščniki,
- ukradeni otroci.
Višina in Način Izplačila
Država bi upravičencem izplačala 8000 evrov v štirih letnih obrokih po 2000 evrov. Pravica do izplačila pavšalne odškodnine upravičencu pripada v štirih obrokih. Prvi obrok bo izplačan konec marca 2026. Obroki v višini 2000 evrov pa se izplačujejo v letih 2026, 2027, 2028 in 2029. Sredstva so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije.
Na vprašanje, kakšna je povprečna starost upravičencev, so na ministrstvu odgovorili, da s takšnimi podatki ne razpolagajo, saj ne opravljajo tovrstnih analiz. V primeru, kadar upravičenec umre po oddaji vloge, so na ministrstvu pojasnili, kakšen je postopek izplačila, vendar podrobnosti niso bile navedene.
Politični Odzivi in Vprašanje Nemških Reparacij
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je poudaril, da se v njihovi stranki že dalj časa zavzemajo, da Slovenija pristopi k pogajanjem, da se iztrži vojna škoda od Nemčije. Opozoril je, da je to poglavje, ki v slovenski zgodovini še vedno ostaja odprto. Plačilo reparacij je še vedno dolžnost in dolg Zvezne republike Nemčije, predlagani zakon pa je simbolna gesta Slovenije do svojih državljanov. Izpostavil je, da pričakuje od te ali pa ene od prihodnjih vlad, da bo "zagrizla v to kislo jabolko, v katero ni upala nobena vlada do tega trenutka".
Zakonski predlog so ob vložitvi pozdravili tudi v Društvu izgnancev Slovenije. "80 let čakanja bi lahko razdelili zelo na kratko, 50 let tišine, ko se o izgnanstvu ni smelo govoriti, pet let urejanja pravic in sedaj 30 let čakanja, da pridemo do zakonodaje," je v izjavi v DZ dejal predstavnik društva Gregor Kaplan. Poslanec Teodor Uranič je ocenil, da bodo s temi nadomestili pokrili tudi del moralne odgovornosti, še posebej ker je bilo veliko Zasavcev v času druge svetovne vojne izgnancev in taboriščnikov.
Drugi Zakoni o Odškodninah Žrtvam Vojnega in Povojnega Nasilja
Pomembno je razlikovati ZNPVŠ od drugih zakonskih določb, ki se nanašajo na odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Dne 7. aprila 2009 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Pred spremembo zakona se je odškodnina po odločbah, ki so bile vročene pred 7. aprilom 2009, izplačevala v gotovini do višine 1.251,88 €, preostanek (skupaj največ do višine 8.345,85 €) pa v obveznicah RS39.
Glede na 27. člen ZDoh-2 (Zakona o dohodnini) se dohodnina ne plača od odškodnine, prejete v skladu z Zakonom o denacionalizaciji, Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij ter Zakonom o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. To kaže na posebno obravnavo določenih vrst odškodnin v slovenski zakonodaji.