Visoki fižol: Vse o gojenju in negi

Visoki fižol (Phaseolus vulgaris) je ena najbolj priljubljenih stročnic v naši regiji, ki spada v družino metuljnic. Izvira iz Južne Amerike in je zaradi svoje sposobnosti vezave dušika iz zraka ter bogate vsebnosti beljakovin nepogrešljiv del slovenske vrtnarske tradicije. Rastlina je plezalka, zato ji je za uspešno rast nujno zagotoviti primerno oporo.

shema rasti visokega fižola ob opori (koli, vrvice, mreža)

Pogoji za uspešno rast in sajenje

Fižol je toploljubna rastlina, ki za kalitev potrebuje topla tla. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo (pod 12 °C) vodi do slabega vznika ter oslabljenih in bolezensko občutljivih rastlin.

Čas in način setve

  • Neposredna setev: Od začetka maja do sredine junija, ko mine nevarnost pozeb.
  • Vzgoja sadik: V zadnjih letih je priljubljena vzgoja sadik s koreninsko grudo. S setvijo v lončke začnemo tri tedne prej, nekje v začetku aprila.
  • Postopek: Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na kol, pri manj bujnih do deset zrn.

Za ljubitelje fižola je priporočljivo posejati deset semenk na osebo. Pri sajenju ob koruzo, kot so to počele naše babice, sejemo 3-4 zrna pri bujnih sortah oziroma do 8 zrn pri manj bujnih.

prikaz razmikov med skupinami fižola in globina sajenja

Oskrba in nega med rastjo

Za bogat pridelek je ključno pravilno vzdrževanje vlage in hranil. Fižol potrebuje največ vode v času cvetenja in pri formiranju strokov.

Namakanje in gnojenje

  • Namakanje: Zalivamo enkrat do dvakrat tedensko do globine 20 cm. Nikoli ne zalivamo po listih in cvetovih, saj s tem povečamo tveganje za bolezni.
  • Magnezij: Če so rastline rumenkaste, listne žile pa ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija. Priporočljivo je dodajanje tekočega magnezija.
  • Mineralni dušik: Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, saj fižol dušik veže sam in s tem naredimo več škode kot koristi.

Za krepitev rastlin v sušnih obdobjih lahko zemlji dodamo naravne vitaminske komplekse. Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, še posebej v suhem in vročem vremenu.

Izzivi: Bolezni in škodljivci

Največje težave pri gojenju visokega fižola povzročajo vročina, suša in nekateri škodljivci.

Odpadanje cvetov

V vročih poletjih, ko nočne temperature ne padejo pod 30 °C, je oploditev pogosto slaba, kar povzroči odpadanje cvetov. Pomoči v obliki dodatnega namakanja je malo, vendar ga moramo kljub temu zalivati, da rastlino ohranimo za ugodnejše pogoje.

Najpogostejše bolezni

Fižolova rja, bela plesen in bakterijske pegavosti so pogosto posledica slabega kolobarja in prevelike vlažnosti. Pomembno je zagotoviti dovolj veliko medvrstno razdaljo in sejati zdravo seme.

infografika: najpogostejši škodljivci (polži, uši) in naravni načini zatiranja

Pobiranje in shranjevanje

Stroke pobiramo, ko se pri upogibu zlahka razprejo, konice pa so prožne in se ne zlomijo. Redno obiranje mladih strokov spodbuja rastlino k cvetenju in ustvarjanju novih plodov.

Namen Način shranjevanja
Stročji fižol Zamrzovanje ali vlaganje v kis
Mlada zrna Zamrzovanje
Suha zrna Hramba v suhem in zračnem prostoru

Pomembno opozorilo: Surovi zreli fižol je strupen, zato ga je treba vedno kuhati vsaj deset minut, da nevtraliziramo lektine.

tags: #visoki #koks #fizol