Pira je starodavno žito, ki so ga naši predniki uporabljali že pred tisočletji, v naše kraje pa je prišla z Bližnjega vzhoda preko Balkana. Čeprav je bila konec 19. stoletja pogosta na jedilnikih, je njena pridelava zaradi uveljavitve navadne pšenice z večjim hektarskim donosom skorajda poniknila. V zadnjem času pa pira doživlja preporod, saj potrošniki vse bolj posegajo po hranilnih in ekološko pridelanih živilih.
Prednosti in značilnosti pire
Pira v primerjavi z navadno pšenico vsebuje več beljakovin, "dobre" maščobe, minerale in vitamine. Kljub njenim prehranskim vrednostim je pomembno poudariti, da pira vsebuje gluten in zato ni primerna za osebe s celiakijo ali preobčutljivostjo na gluten.
Z vidika kmetovalcev je pira izjemno zanimiva, saj je:
- Odpornejša proti boleznim in škodljivcem.
- Vremensko manj občutljiva (lažje prenaša dež, sušo in mraz).
- Manj zahtevna za vzgojo, saj ji gnojili prebogata zemlja ne odgovarja.
Priložnosti za slovenske kmetovalce
Glede na vedno večje povpraševanje je pridelovanje pire odlična priložnost za slovenske kmetovalce, ki so v njej našli novo tržno nišo. Trenutno je slovenske pire bistveno premalo za potrebe potrošnikov in proizvajalcev pekovskih izdelkov, zato morajo slednji pogosto kupovati moko v tujini. Povečanje pridelave bi lahko pomembno izboljšalo stopnjo samooskrbe z žiti v Sloveniji.
Nasveti za peko pirinega kruha
Pirin kruh ima v primerjavi s kruhom iz navadne pšenične moke "kompleksnejši" okus. Ker je priprava kislega testa za pirin kruh zahtevna in dolgotrajna, lahko uporabite naslednje trike:
- **Uporaba kislega testa:** V nekaterih trgovinah lahko kupite rženo kislo testo v prahu (dodajte 2 % glede na težo moke).
- **Jogurtov trik:** Namesto kislega testa lahko pirini moki dodate navaden, čim bolj kisel jogurt.
- **Poparjanje moke:** 1/3 moke predhodno poparite, da se prehranske vlaknine navzamejo vode; s tem bo testo manj lepljivo, volumen kruha pa večji.
Ekološko kmetovanje: Tehnološki vidiki
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo Tehnološka navodila za ekološko pridelavo, ki vključujejo vse od oskrbe tal do preventivnih ukrepov varstva rastlin. Ekološka pridelava je delovno intenzivnejša, vendar ob ustrezni tehnologiji zagotavlja visoko kakovostne pridelke.
Cilji ekološke pridelave:
- Dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal.
- Ohranjanje vrstne in genetske pestrosti.
- Pridelava hrane nadstandardne kakovosti za preprečevanje negativnih učinkov neuravnotežene prehrane.
- Vzdrževanje kmetijske pokrajine in njenih ekosistemskih funkcij.
tags: #ekolosko #pridelovanje #pire