Visoki fižol je pomembna poljščina in vrtnina, ki uspeva v zmerno toplih in vlažnih območjih sveta. Po obsegu pridelave suhega zrnja je na drugem mestu, daleč za sojo, a v prehrani ljudi je po okusu najbolj priljubljena zrnata stročnica. V zadnjih stoletjih je bil steber prehrane naših prednikov, saj so z mešanjem zrnja žit s stročnicami zaužili več in bolj kakovostne beljakovine.
Ime fižol izvira iz antičnih časov, ko so Rimljani stročnice opisovali kot 'phaseolus'. Kljub temu, da je šlo takrat za vrste iz botaničnega rodu *Vigna* (vinja), ki izvirajo iz toploljubnih subtropskih in tropskih območij Afrike in Azije, se je ime obdržalo. Suho zrnje različnih vrst vinje (črne, dolge, zlate, azuki, mungo in druge) je danes na voljo v evropskih trgovinah za pripravo kalčkov, čeprav jih nenatančni prevodi na etiketah pogosto imenujejo kar fižol.
Domače sorte fižola kot naravna in kulturna dediščina
Številne okusne sorte navadnega fižola (*Phaseolus vulgaris L.*) za zrnje in stročje, še posebej visokega, so rezultat skrbnega semenarstva naših prednikov. Zato je ključnega pomena zagotoviti, da bodo lokalno uveljavljene sorte ostale v pridelavi in prehrani tudi v prihodnje. Ena takih sort je 'Semenarna 22', bolj poznana kot savinjski 'Sivček' ali preprosto 'Sivček'.
Sorta 'Semenarna 22' - Savinjski 'Sivček'
'Semenarna 22' je visoki fižol, ki se je kot poljščina obdržal v Savinjski dolini, kjer ga že desetletja pridelujejo v hmeljskih žičnicah v času premene, med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja. Glede višine rasti in rastne dobe mu pridelava v visokih žičnicah na hmeljiščih izjemno ustreza. Sorto so v osemdesetih letih 20. stoletja požlahtnili v Semenarni Ljubljana z odbiro lokalne populacije savinjskega 'Sivčka', v sortno listo pa je bila vpisana že leta 1975. 'Sivček' spada med ohranjevalne sorte, ki so pomembne za lokalno pridelavo in kot genski vir pri žlahtnjenju novih slovenskih sort fižola.
Prodajalci in kupci na mestnih tržnicah originalnega imena sorte skoraj ne poznajo in ga imenujejo kar 'Sivček'. Območje zaščite sorte je Spodnja Savinjska dolina, nosilec zaščite sorte pa je Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije.
Pridelava visokega fižola
Potreba po opori in setev
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra, saj lahko zraste tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je lesen kol (najpogosteje leskov, na Koroškem smrekovi sušici oz. vrhovi). Na njivah je pogostejša opora v obliki vrvic, spuščenih z napete žice. Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja.
Setev na vrtu
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih lahko razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj si pomagamo z železno palico. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje), največ 20 cm od opore. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici 4 do 6 semen). Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično, razen če kole postavimo naknadno. V Semenarni Ljubljana pri namakanju semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike.
Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo lahko izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.
Združena setev - trajnostni pristopi
Zgled trajnosti v pridelavi je združena setev. Na vrtu ali njivi je lahko opora tudi koruza, ki jo posadimo dva tedna pred fižolom, sredi aprila. Pomembno je izbrati čim višjo sorto koruze in je ne obremeniti z več kot dvema ali tremi rastlinami fižola. Ameriški staroselci in kasneje naši predniki so fižol sejali skupaj s koruzo, dodali pa so jima še buče in jih poimenovali tri sestre. Fižol se vzpenja po koruzi, buče s plazečimi stebli, listi in plodovi zmanjšujejo zapleveljenost s prekrivanjem tal med obema visokima rastlinama, fižol pa oskrbuje vse tri z dušikom. Ta princip trajnosti z bogatenjem tal z dušikom, zmanjševanjem zapleveljenosti, okužb in poškodb se lahko uporabi tudi pri drugih zasaditvah, npr. z vinjo, sončnico in krompirjem.
Pridelava v hmeljski žičnici
Sorta 'Semenarna 22' je prilagojena na slovenske rastne razmere, glede višine rasti in rastne dobe pa ustreza pridelavi na sedem metrov visokih žičnicah na hmeljiščih. Najpogosteje jo sejejo v prvem letu premene, ki lahko traja več let. Pomen 'Sivčka' v pridelavi na hmeljiščih je prekinitev monokulture hmelja, izkoriščenost hmeljske žičnice in bogatitev tal z dušikom. Fižol, podobno kot druge stročnice, veže zračni dušik s pomočjo bakterij *Rhizobium phaseoli*, ki živijo v koreninskih gomoljčkih, največ pa jih je v času cvetenja.
Kmetje sadijo fižol 'Sivček' na začetku maja, ročno, tako da stresejo 10 do 14 semen v jamice, ki so v vrsti oddaljene od 50 do 70 cm, razdalja med vrstami pa je 240 cm. Od vrha žičnice do vsakega sadilnega mesta napeljejo polimerno vrvico enako kot za hmelj. Fižol se ovija po vrvici v smeri urinega kazalca. Zapleveljenost fižola zmanjšujejo z okopavanjem, enim do dvema osipavanjema, včasih pa tudi z vmesnimi posevki vrtnin ali krmnih poljščin.
Osnovne značilnosti 'Sivčka' so beli cvetovi in zeleni, nekoliko širši stroki dolžine 10 do 20 cm z približno 2 do 10 semeni bleščeče sive barve.
Agrotehnični ukrepi in inovacije
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) sodeluje kot partner v projektu EIP Zrnate stročnice - pridelava, predelava in uporaba, ki med drugim uvaja nove prakse tehnologije pridelave zrnatih stročnic. IHPS sodeluje na področju pridelave visokega fižola v žičnicah hmeljišč.
V poskusih v okviru projekta so dosegli pridelek 2,7 do 3,0 t/ha suhe snovi, kar je precej več v primerjavi s slovenskim povprečjem (1,4 t/ha do 2,4 t/ha) in tudi več v primerjavi s povprečnim evropskim pridelkom (1,8 t/ha do 2,6 t/ha). Posevek fižola se dognojuje z dušikom, ko je fižol visok vsaj 15 cm, seveda če se seme pred setvijo ne inokulira. Inokulacija semena je ključnega pomena za doseganje višjih pridelkov semena in beljakovin, saj stročnice preko fiksacije pokrijejo do 60 % potreb po dušiku. V poskusu na KG Leskošek so raziskali, ali to velja tudi za visoki fižol v žičnicah hmelja.
Pri obravnavanjih, pri katerih so dognojevali s polovičnim odmerkom dušika (20 kg/ha) oziroma z dušikom sploh niso dognojevali, so sicer izmerili manjši pridelek kot pri obravnavanju s polnim odmerkom dušika (40 kg/ha), vendar razlike med njimi niso bile značilne. Odmerek dušika 20 kg/ha ob setvi je bil očitno v razmerah poskusa dovolj za ustrezen pridelek fižola in dognojevanje z dušikom pri višini fižola 15 cm ni bilo potrebno.
Za zatiranje plevelov in za rahljanje skorje se večkrat kultivira medvrstni prostor. Posevek se redno pregleduje glede bolezni in škodljivcev; v poskusu v letu 2019 jih niso opazili. Bolezni in škodljivce omejujejo z dovoljenimi pesticidi, vse bolj pa so pozorni, da različne oblike stresa zaradi neugodnih rastnih razmer blažijo z uporabo sredstev za krepitev rastlin, ki so nekatera, kot na primer Amalgerol, dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu.
Inovacija: biorazgradljive vrvice
Polipropilenske vrvice povzročajo resen okoljski problem. Zato so v demonstracijskem poskusu v primerjavi z belo polipropilensko vrvico uporabili rumeno vrvico iz polimera škroba koruze (PLA). Med sezono so opazovali odziv te vrvice na okolje in kako se bo nanjo odzval fižol. Na njivi Leskoškovih so že napeljane biorazgradljive vrvice.
Izzivi pri pridelavi
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.
Spravilo in skladiščenje
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, najmanjše stroke od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem pa postopoma izgubijo svojo mehkobo in svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Spravilo visokega fižola v hmeljiščih poteka konec oktobra, včasih še novembra z rezanjem vrvic s fižolovino; zrnje iz suhega stročja izluščijo z mlatilnico ali pa povozijo s traktorjem, potem pa ga strojno in ročno očistijo. Ročno prebiranje je domena starejših članov družine, ki izkoristijo čas za druženje in klepet. V mešanem posevku med hmeljem pridelajo od 1 do 2 t zrnja fižola na hektar, v čistem posevku v žičnicah pa je pridelek od 2,5 do 5 t/ha suhega zrna.
Skladiščenje in zaščita pred fižolarjem
Shranjujemo ga enako kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola ga lahko napade hrošček fižolarja (*Acanthoscelides obtectus L.*) - njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic.
Za zaščito pred fižolarjem je potrebno skrbno semenarstvo: zdravo seme in dovolj širok kolobar. Samice fižolarja v času dozorevanja stroka odložijo vanj jajčeca, se iz njih razvijejo ličinke, ki se zabubijo v zrnje. Če shranjujemo zrnje pri sobni temperaturi, se razvoj fižolarja nadaljuje z levitvijo bube v hroščka, ki povzroča luknjice. Samice, ki se razvijejo v skladišču, odlagajo jajčeca na in med fižolova zrna vse do temperature 8 °C. Pomembno je, da suhe stroke čim prej oluščimo, zrnje damo za 2 do 3 dni v zamrzovalnik pri temperaturi -18 °C, pozneje pa shranjujemo v suhem in hladnem prostoru. Za večjo obstojnost suhega zrnja pri shranjevanju se biodinamiki in nekateri vrtičkarji ravnajo po koledarju Marije Thun, ko ga pospravljajo na dan za plod.
Pomen fižola v prehrani in globalizacija
Fižol se je iz izvornih območij v Mehiki in Peruju razširil po vsej Ameriki. V času odkrivanja Novega sveta (15. in 16. stoletje) so ga prinesli v Evropo in Afriko, od koder se je razširil po vsem svetu ter iz njiv in krožnikov izpodrinil bob, lečo in čičeriko - zrnate stročnice Starega sveta. Ker smo pri nas navajeni videza in okusa avtohtonih in domačih sort fižola, moramo tudi v prihodnje zagotoviti, da bodo lokalno uveljavljene sorte ostale na naših krožnikih.
Vsak dan jejte fižol in stročnice in opazujte, kaj se zgodi z vašim telesom
Globalizacija svetovnega gospodarstva je spremenila razmerje med pridelavo in samooskrbo. Veliki svetovni ponudniki (Kitajska, Indija, Mehika, Turčija) pokrivajo potrebe po fižolu, ko ga po nizki ceni prodajajo tam, kjer so ga nekoč pridelovali sami. Organizacija združenih narodov je leta 2016 opozorila na lakoto, ljudi na robu preživetja, ki se morajo z malo denarja nasititi, po drugi strani pa tudi na ljudi v bogatejših državah, ki imajo zdravstvene težave zaradi preobilnih mesnih obrokov, preveč sedenja in premalo gibanja. V luči teh izzivov pridelava in uživanje domačih sort fižola, kot je 'Sivček', pridobivata na pomenu.