Slovenija se ponaša z bogato in raznoliko kulturno ter naravno dediščino, ki je skozi stoletja oblikovala identiteto naroda. Ta dediščina ni le dokument preteklosti, temveč tudi priložnost za trajnostni razvoj, ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo. Vsi ti elementi, od starodavnih arhitekturnih elementov do tradicij, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, pripovedujejo edinstvene zgodbe. Pomemben del te dediščine je tudi kultura vina in kulinarike, ki sta globoko zakoreninjeni v slovenskem načinu življenja.
Dolenjska: EDEN in kulturna dediščina
Dolenjska, pred leti razglašena za evropsko destinacijo odličnosti (EDEN), je prepoznana po številni in raznoliki kulturni dediščini. S pomočjo različnih skladov EU so bile prenovljene ali urejene za ogled številne cerkve, gradovi, muzeji in druge oblike naše kulturne in naravne dediščine. Edini vodni grad v Sloveniji vas bo očaral s svojo srednjeveško arhitekturo in romantičnim vzdušjem. S svojim veličastnim gradom in pogledom na reko Krko je popolna izbira za ljubitelje zgodovine in narave. Priporočamo obisk v času suhokranjskih dni, ki so največja kulturno-turistično-etnološko-kulinarična prireditev v Občini Žužemberk.
Posebnost Dolenjske je njena povezanost z naravo in vinogradništvom, ki sta že stoletja sestavni del tukajšnjega načina življenja. Na Dolenjskem ste vedno dobrodošli v tradicionalnih zidanicah, kjer lahko poskusite cviček in druga dolenjska vina ter domače jedi. Pridružite se raziskovanju zakladov Dolenjske in doživite čarobnost krajev, kjer se zgodovina prepleta s sodobnostjo.
Vloga kulturne dediščine v Sloveniji
Republika Slovenija ima bogato in raznoliko kulturno dediščino ter dolgo tradicijo njenega organiziranega varstva. Dediščino so z znanjem in védenjem ustvarili, jo prepoznavajo in ohranjajo posamezniki in družba. Je dokument obstoja narodne in državne skupnosti in hkrati priložnost za njen razvoj. Kulturna dediščina je vrednota v vseh svojih pojavnih oblikah, pomemben in nedeljiv del lokalne, regionalne, nacionalne in evropske identitete. Predstavlja kakovost življenjskega okolja in je ključni vir uravnoteženega razvoja regij ter Republike Slovenije.
Dediščina je temelj kulturne pestrosti Slovenije, ki se prepleta z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo, privlačnostjo države za življenje naših državljanov, za izobraževanje, za razvoj, za umetniško ustvarjanje, za turizem in druge gospodarske dejavnosti. Celostno ohranjanje kulturne dediščine je mogoče doseči z bolj usklajenim sodelovanjem med vsemi javnimi, institucionalnimi in zasebnimi dejavniki.
Pravica do dediščine spada med človekove pravice, saj ohranjanje dediščine in njena trajnostna uporaba spodbujata človekov družbeno kulturni razvoj in izboljšujeta kakovost življenja. Dediščina ima pomembno vlogo tudi pri graditvi bolj povezane, mirne in demokratične družbe ter obenem pospešuje trajnostni razvoj, spodbuja kulturne raznolikosti in sodobne ustvarjalnosti.
Cilji varstva in ohranjanja dediščine
Delo na področju varstva kulturne dediščine med drugim vključuje identificiranje dediščine, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje, celostno ohranjanje dediščine in njeno vključevanje v sodobno življenje, razvijanje zavesti o njenih vrednotah, omogočanje dostopa do dediščine, izobraževanje in informiranje, prepoznavanje potencialov kulturne dediščine za gospodarski, družbeni in trajnostni razvoj ter kontinuirano vključevanje v razvojne projekte na lokalni in nacionalni ravni.
Dolgoročni cilji na področju kulturne dediščine so mnogovrstni:
- Povečanje zavedanja o družbenih vrednotah dediščine in izboljšanje njene dostopnosti.
- Spodbuditev vključevanja posameznikov, skupnosti in drugih deležnikov v dediščinske dejavnosti ter doseganje večje prepoznavnosti dediščine v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
- Na področju razvoja so cilji spodbuditi raznoliko uporabo in ponovno uporabo dediščine ter izkoriščanje njenih potencialov.
- Povečati učinkovitost pravnega in finančnega okvira varstva in ohranjanja dediščine, zagotoviti večjo usposobljenost in učinkovitost javnega sektorja varstva dediščine ter izboljšati medresorsko sodelovanje.
- Izboljšati kakovost življenja z ohranjanjem dediščine in spodbujanjem dediščinskih dejavnosti.
Pozornost se posveča dvigovanju ravni znanj, veščin in vrednot, povezanih z dediščino, in spodbujanju kakovostnih dediščinskih raziskav.
Vino in kulinarika kot del kulturne identitete
Vino povezuje ljudi! Je sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi. Je del evropske kulturne in gospodarske identitete, zato je kultura vina tista, ki bi se ji Slovenci verjetno najtežje odrekli. Je kultura, ki priča o skupni evropski identiteti skozi različnosti vinorodnih krajin, vinskih kultur in vinskih okusov. Za slovenski turizem je vino oziroma kultura vina z več kot 2.500-letno zgodovino, v povezavi z dediščino gastronomije, ena najpomembnejših komponent mednarodne destinacijske prepoznavnosti in privlačnosti države, vinski turizem pa pomembno gibalo trajnostnega razvoja vinogradništva, vinarstva in turizma.
Na Slovenskem znamo pridelati vrhunska vina, ki prejemajo najvišje nagrade in priznanja na uglednih mednarodnih vinskih tekmovanjih, kljub temu pa se abecede sodobnega in mednarodno konkurenčnega vinskega turizma šele učimo. V zadnjem desetletju smo sicer priča izjemnemu razmahu vinskih in kulinaričnih prireditev ter festivalov, a v širšem evropskem kontekstu močno zaostajamo na področju investicij v vinsko turistično infrastrukturo, kot so: tematski ali butični vinski hoteli in resorti, sodobne vinske kleti z degustacijskimi prostori, komunikativni vinski muzeji in razstave …, da o programskem osmišljanju vinskoturističnih cest in drugih tematskih poti niti ne govorimo.
Ob tem je treba izpostaviti še prevelik vizionarski manko nacionalne politike na področju sistematičnega usmerjanja razvoja vinskega turizma, kot tudi organiziranosti in generične promocije slovenskih vinarjev, kulture vina in navsezadnje tudi vinskega turizma, kot preseka med kmetijskim, gospodarskim in kulturnim sektorjem. Le-ta potrebuje strateško aplikativno znanje, ki bo temeljilo tako na poznavanju dediščine in kulture vina, kot tudi na trendih, kjer se sodobna ustvarjalnost, tehnologija in razvoj nenehno prepletajo z dimenzijo dediščine. Brez slednje ne moremo govoriti o trajnostnem razvoju ter kulturološkem
Če želimo postati uspešna in prepoznavna vinsko turistična destinacija z visoko kakovostnimi proizvodi in storitvami, moramo na eni strani doizobraziti vinski sektor z znanji s področja (gastronomskega/kulturnega) turizma in na drugi strani turistični sektor z znanji s področja gastronomije (vino/kulinarika). Naša skrb mora biti usmerjena v nenehno dvigovanje vednosti in znanja o vinski identiteti Evrope, kot tudi v izobraževanje mladih o pomenu kulture vina in kulturnega pitja, v povezavi z zdravim načinom življenja. Z ozaveščanjem in znanjem se moramo boriti proti prohibiciji, kot tudi alkoholizmu.
documentary film THE SLOVENIAN WAY excerpts.mp4
Vinski turizem in butičnost
Vinskoturistične zgodbe se ne začnejo za »šankom«, ampak v vinogradu in nato v vinski kleti. Če je za mednarodno vinsko trgovino pomembno, da smo na trgu prisotni z evropsko prepoznavnimi vinskimi sortami in vini, pa je za vinski turizem kot globalni fenomen, ki se trži lokalno, še zlasti pomembno to, da izpostavljamo enkratnost kulturološkega
Vinske prireditve in festivali so povsod po svetu zelo pomemben segment vinskega turizma, njegov komunikacijski glasnik in promotor hkrati. Zato nas ne preseneča svojevrsten »boom« oziroma inflacija le-teh, še zlasti na Slovenskem, kar od načrtovalcev razvoja vinskega turizma zahteva poglobljeno kritično presojo ter še več vizionarske smelosti. Med vinskimi prireditvami in festivali zagotovo izstopa VinDel, mednarodni salon vina in delikatesnih izdelkov, ki ni pomemben le za Hotel Habakuk, za Maribor, za Štajersko itn., ampak še zlasti za dvig mednarodne prepoznavnosti slovenske vinske in kulinarične kreativnosti ter inovativnosti.
Poslanstvo VinDel-a je nedvomno večplastno, a ob tej priložnosti kaže izpostaviti predvsem to, da povezuje vinski in kulinarični sektor v enovito gastronomsko turistično doživetje, kjer moramo iskati izzive za prihodnost. Da ne gre za akademsko iluzijo, ampak za resnično potrebo je pokazala tudi raziskava, ki je bila izvedena s študenti Fakultete za turistične študije Turistica z Univerze na Primorskem.
Evropa gastronomskih regij je trend, usmerjen v prihodnost skupne evropske identitete, temelječe na spoštovanju različnosti in bogastvu naravnih vrednot, kulturne dediščine in kulture. Gastronomski turizem, kot nadgradnja vinskega ali kulinaričnega turizma, mora postati največja razvojna priložnost in prioriteta Slovenije, prav zaradi njegovih povezovalnih in multiplikativnih učinkov na trajnostni prostorski, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj.
Slovenski biseri pod okriljem UNESCO
Slovenija je bogata z biseri naravne in kulturne dediščine. Nekateri izmed njih predstavljajo pomemben kamenček v mozaiku svetovne dediščine človeštva in sodijo pod okrilje UNESCO. Na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine so se tako znašle dve naravni in tri kulturne znamenitosti. Na reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva je uvrščenih sedem posebnosti Slovenije.
Poleg tega se Slovenija pojavlja tudi v drugih programih UNESCO, denimo v svetovni mreži biosfernih območij, svetovni mreži geoparkov in na UNESCO seznamu pisne kulturne dediščine Spomin sveta. V družino Unescove svetovne dediščine se uvrščajo območja, objekti in nesnovna dediščina. UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini ščiti hkrati kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti.
Naravna dediščina UNESCO
Škocjanske jame
Skrivnostni kraški svet ne skopari s čudesi narave. Ena njegovih najmogočnejših stvaritev so Škocjanske jame, ki so z največjim podzemnim kanjonom v Evropi kot prve v Sloveniji našle pot na UNESCO seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. V kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim tudi do 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov ogledne poti s kar 500 stopnicami. Na poti, ki vodi tudi čez izjemne mostove, je mogoče videti podzemne slapove (v jamskem sistemu jih je kar 26), velike dvorane, orjaške kapnike, visoke tudi do 15 metrov, in druge stvaritve podzemne kraške reke. Okoli Škocjanskih jam je regijski park - območje varovane naravne in kulturne dediščine.
Prvinski bukovi gozdovi
Območja prvinskih bukovih gozdov Karpatov in drugih evropskih regij predstavljajo najbolje ohranjene dele bukovih gozdov, ki so od zadnje ledene dobe pred 12.000 leti odigrali pomembno vlogo pri razvoju in vplivu bukovih ekosistemov v Evropi. Med temi območji sta tudi gozdna rezervata Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar je čudovit košček neokrnjene narave, ki leži v osrčju Kočevskih gozdov. V ta pragozd človeška roka še ni posegla, je pa dom avtohtonim vrstam zveri, v prvi vrsti rjavega medveda, in pticam. Starodavni bukovi gozdovi šumijo tudi v rezervatu Snežnik Ždrocle.
Kulturna dediščina UNESCO
Dediščina živega srebra v Idriji
Ko boste obiskali Idrijo, boste na vsakem koraku zaznali dediščino nekdanjega rudnika živega srebra. Idrčani so rudarsko tradicijo znali obrniti v zanimiva turistična doživetja, s katerimi približajo duh nekdanjih dni vsakemu obiskovalcu. Idrija je skupaj s španskim Almadenom varuh svetovno pomembne dediščine rudarjenja živega srebra. Idrijski Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnike v vsej Evropi. Urejen je za oglede, na katerih spoznate stare načine rudarjenja, na poti pa vas lahko preseneti tudi rudniški škrat!
Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju
Ljubljansko barje so v preteklosti zaznamovali koliščarji. Vpogled v njihovo življenje dajejo bogate arheološke najdbe in artefakti, ki sodijo med najstarejše na svetu. Slovenija je ena od držav, ki hranijo zaščiteno svetovno dediščino prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Na Ljubljanskem barju je bilo odkritih okoli 40 lokacij z ostanki kolišč, na UNESCO je vpisanih devet kolišč v dveh skupinah. Najpomembnejša najdba s teh izjemnih arheoloških najdišč je kar 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu!
Plečnikova Ljubljana
Arhitekt Jože Plečnik je slovenski prestolnici Ljubljani vtisnil močan pečat. Njegove arhitekturne mojstrovine dajejo mestu prepoznavno veduto. Med izbranimi deli, pomembnimi za človeštvo, so arhitekturni objekti na vodni in kopenski osi, kot so nabrežja Ljubljanice od Trnovskega pristana do Zapornic na čelu z Glavno tržnico in Tromostovjem, Narodna in univerzitetna knjižnica in letno gledališče Križanke. V Unescovo dediščino so uvrščeni tudi arheološki park Rimski zid, obnovljen po Plečnikovih načrtih, ljubljansko pokopališče Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška v Šiški.
Nesnovna kulturna dediščina UNESCO
Ohranjanje kulturnega izročila, ki se prenaša v rod, je še posebej pomembno. Nekatere veščine, znanja in ustvarjalnost naših prednikov so tako izjemni, da jih še posebej velja zaščititi in hraniti za prihodnje rodove. Posebno skrb za zaščito in ohranjanje ustnega izročila, plesov, znanj in spretnosti omogoča UNESCO reprezentativni seznam svetovne nesnovne dediščine človeštva.
Čebelarstvo
Čebelarstvo je močno zasidrano v slovenski zavesti. Slovenski čebelarji so bili pionirji sodobnega čebelarstva. Iz Slovenije je prišla pobuda za svetovni dan čebel, ki ga od leta 2018 obeležujemo 20. maja. Skrb za čebele, ki so zelo pomembne tudi za obstoj človeštva, prehaja iz roda v rod in še danes čebelarstvo predstavlja način življenja več kot 12.000 Slovenkam in Slovencem, ki negujejo to dejavnost. Na pobudo čebelarjev v Sloveniji vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otroci na mizo dobijo tudi med. Poleg skrbi za čebele in pridelavo medu so s čebelarstvom povezane tudi kultura, ljudska umetnost na panjskih končnicah ter skrb za zdravje in dobro počutje s čebeljimi produkti.
Vzreja lipicancev
Kobilarna Lipica velja za najstarejšo kobilarno v Evropi, ki neprekinjeno deluje že več kot 440 let. Vzreja elegantnih belih lipicancev predstavlja pomembno dediščino Slovenije in še sedmih držav, ki so sodelovale pri nominaciji za uvrstitev te dejavnosti na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti.
Škofjeloški pasijon
Najstarejše dramsko besedilo na Slovenskem, Škofjeloški pasijon, že od samega nastanka v času baroka doživlja uprizoritve na ulicah srednjeveškega jedra Škofje Loke. Bogata kostumografija in scenografija ter številčna, več kot 900-članska lokalna igralska zasedba ob vsakokratni uprizoritvi v Škofjo Loko privabi množico obiskovalcev.
Kurentovanje
Ko boste februarja na Ptujskem koncu zaslišali kravje zvonce, boste nedvomno vedeli, da se bliža pomlad. Zvonci so namreč le del oprave kurenta, tradicionalnega pustnega lika, značilnega za Ptuj, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Kurent je odet v ovčjo kožo, na glavi ima značilno masko, obut je v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene gamaše. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, ovito z ježevo kožo. Svoje korenine ima v slovanski mitologiji, velja pa za odganjalca zlih sil ter glasnika pomladi in dobre letine.
Klekljanje čipk
Klekljane čipke so svojevrsten izraz umetnosti, ki so eden od prepoznavnih simbolov slovenske identitete. Že stoletja pod prsti klekljaric nastajajo čudoviti izdelki, spretnost vrtenja klekljev pa se prenaša iz roda v rod. Danes v Sloveniji deluje več kot 120 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljarsko znanje širijo tudi čipkarske šole. Najbolj znana je čipkarska šola v Idriji, ki neprekinjeno deluje skoraj 150 let.
Suhozidna gradnja
Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri.
Babištvo
Z nami so ob prvem vdihu, ko pridemo na svet. S svojim znanjem in veščinami zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Babice oz. babičarji so skozi stoletja postali nepogrešljiv del rojstva otrok. Sprva so to delo običajno opravljale starejše ženske, ki sicer niso imele formalne izobrazbe, so pa imele izkušnje in veščine, ki so pomagale porodnicam in novorojenčkom. Danes to delo opravljajo izobraženi zdravstveni delavci in delavke, ki še vedno upoštevajo znanja in veščine svojih predhodnic.
Drugi programi UNESCO
Unescova svetovna mreža biosfernih območij v okviru programa Človek in biosfera (MAB) povezuje območja, ki predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov z izjemno naravno in kulturno vrednostjo. Namen mreže je širjenje znanja in izmenjave dobrih praks na področju trajnostnega razvoja in ohranjanja biološke pestrosti na tem območju.
V okviru Unesca je bila oblikovana svetovna in evropska mreža geoparkov. To so območja, ki imajo izjemne geološke značilnosti in v katerih posebno pozornost namenjajo pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v smislu trajnostnega razvoja.
V okviru Unescove mreže kreativnih mest, ki združuje različne sfere urbanega življenja, je med Unescovimi mesti literature tudi slovenska prestolnica Ljubljana. Velja za središče literarnega ustvarjanja, saj tu vsako leto izdajo povprečno 850 knjig. Mesto ima široko mrežo splošnih knjižnic, ki šteje več kot 500.000 članov. Ljubljana je bila med drugim nosilka naziva Svetovna prestolnica knjige v letu 2010.
Spomin sveta je UNESCO seznam pisne kulturne dediščine. Na njem najdemo tudi Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski rokopis v cirilici, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Rokopis je nastal v Bolgariji, kasneje se je znašel na Poljskem, po zaslugi slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja pa se je del tega rokopisa znašel tudi na slovenskih tleh.
Vinska doživetja po Sloveniji
Slovenija se lahko pohvali s tremi vinorodnimi regijami, kjer zorijo najbolj žlahtni okusi slovenskih vin. Okoli vina se pletejo tudi številne zgodbe in doživetja, ki bodisi približajo slovensko vinogradniško in vinsko tradicijo bodisi odražajo sodobne trende in inovativnost. Vinu je posvečenih kar nekaj dogodkov in festivalov po Sloveniji, najbolj veselo pa je jeseni, ko pride čas trgatev in kasneje martinovanja.
Vinski festivali in dogodki
Vinu je v Sloveniji posvečene precej pozornosti. To se pozna tudi po številnih festivalih in dogodkih, kjer vino pogosto igra glavno vlogo. Ponekod zraven dodajo še druge gastronomske zaklade posameznega območja in še kaj drugega.
Čas trgatev
Ko se poletje začne poslavljati in na vrata potrka jesen, vinogradi oživijo. Zrele grozdne jagode vabijo k trgatvi, pridne roke obiralcev grozdja pa spremlja radostna pesem ob novi letini.
Martinovanja
Martinovanje je najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo. Takrat sv. Martin spremeni mošt v vin'. Poleg mladega vina v tem času na mizi ne sme manjkati tudi tradicionalna martinova pojedina - pečena gos ali raco, rdeče zelje in mlince. Na vinorodnih območjih pripravijo tudi večja martinovanja z bogatim glasbenim in drugim programom.
Osmice
Sledite vejicam bršljana in obiščite osmice - priložnostne vinotoče v primorski vinorodni regiji, ki imajo več kot dvestoletno tradicijo. Domačini vam bodo zraven vina z veseljem ponudili še kakšno rezino pršuta, pancete, domač kruh, štruklje, štrudlje in in še kaj dobrega za pod zob.
Edinstvene vinske izkušnje
Ko se boste sprehajali po Lentu, starem delu mesta Maribor ob Dravi, boste naleteli na najstarejšo trto na svetu. Žametovka oz. modra kvačina že 4 stoletja kljubuje vsem viharjem in ponosno pozdravlja obiskovalce. Je edina rastlina, ki ima lasten muzej v Hiši najstarejše trte in celo svojo himno.
Morda ste že kdaj imeli priložnost okušati vina v temi, ko je čut za okus še bolj izostren. Ampak prav gotovo še niste poskusili vina, ki bi bil pridelan v popolni temi. Skrajni čas, da na doživet način spoznate zvezdo Radgonskih penin - penino Untouched by light, ki se je dobesedno še ni dotaknila svetloba. Celo grozdje za to penino so obirali ponoči.
Skozi vrhunska vina in okuse, odkrivajte glasbo iz časov, ko je bil Maribor prestolnica slovenskega rokenrola. Ob penečem vinu najstarejše trte na svetu za aperitiv dobite rokerski komad, ki ga zna vsak Slovenec. V užitkarski vinoteki, kjer se skriva kar 70 vrst vrhunskih lokalnih vin, spoznate butičnega vinarja, ki v vsakem letniku svojega vina sliši novi rock album.
Prenočišča in kulinarična ponudba v vinogradih
Zapeljite se, bivajte, razgledujte se in okušajte lokalna vina med vinogradi! Počitnice v zidanicah so priložnost, da se umaknete mestnemu vrvežu in pobegnete v objem zelenih vinogradov. Privoščite si oddih v zidanicah, kjer boste uživali v spokojnosti in naravi. Uživajte ob branju knjige pred hišico ali pa se sprehodite med vinskimi trtami. Doživite šarm vinorodne Slovenije na razvejanih poteh, ki vas vodijo med vinogradi. Občutite idiličnost pokrajine, ki jo krasijo grički, posejani z vinsko trto. Naužijte se razkošnih razgledov daleč naokoli. Sedite na kolo in se zapeljite po vinskih cestah.
V katero koli vinorodno področje se boste podali, povsod vam bodo domačini radi ponudili svoje vino, na katerega so še kako ponosni. Naj bo to Istrski refošk, kraški teran, vipavski zelen ali pinela, belokranjska metliška črnina, dolenjski cviček ali katera koli druga vrsta vina, povsod boste zraven tudi kaj dobrega domačega pojedli. Poleg vrhunskih vin se vam bo prileglo tudi kaj dobrega za pojesti - bodisi tradicionalnega ali kaj inovativnega.
Slovenija ima številne odlične vinarje, ki se trudijo ustvarjati najboljša vina. Okusite moč žlahtne kapljice, v kateri se zrcali sožitje človeka in narave. Slovenska sonaravna vina so pridelana z veliko mero odgovornosti do narave. Vinogradi so del naravnega ekosistema, vinarji za zaščito trt uporabljajo zgolj naravne pripravke, na splošno pa velja, da naj bi bil človekov poseg tako v vinogradu kot v kleti čim manjši. Vedno več butičnih vinarjev se odloča za pridelavo biodinamičnih vin, kjer je večino »dela« prepuščenega naravi sami.
Ja, prav ste prebrali. V Sloveniji imamo kar nekaj fontan, kjer namesto vode iz pip priteče lokalno vino. Vinorodni griči niso le prostor, kjer se prideluje grozdje. So tudi edinstvena podoba vinorodnih pokrajin, ki se vtisne globoko v srce. Predstavljajte si, da sedite pred svojim šotorom ali leseno hiško med vinogradi, uživate v razgledu na zaobljene gričke v okolici in si zraven privoščite še kozarček odličnega lokalnega vina. Dobro vino je ponos vsakega vinogradnika. Veselje ob žlahtni kapljici pa želijo deliti tudi z drugimi.