V kraju Rob, ki je geografsko uvrščen na Dolenjsko, je v teh dneh zadišalo po sveže pečenem kruhu. Ta praznik okusov je bil organiziran v sklopu ocenjevanja kruhov, pečenih v krušni peči, ki ga vrle gospodinje, članice Društva podeželskih žena Velike Lašče, prirejajo že sedmo leto zapored.
Oživljanje stare tradicije
Dogodek je obudil spomine na otroštvo, ko so babice in mame to osnovno živilo pripravljale v krušnih pečeh, ogrevanih na bukova drva. Toplota peči je grela prostore in ljudi, ob njej pa so se ob toploti pogosto razvajali tudi hišni štirinožci - kužki in muce.
»Pred osmimi leti smo se skupaj z Zvezo kmetic Slovenije združile in pozvale prijateljice od drugod na državno ocenjevanje kruhov pečenih v krušni peči. Leta 2020 nam je zagodla korona, letošnje ocenjevanje je bilo sedmo,« je na sklepni prireditvi v Kulturnem domu na Robu ponosno dejala Magda Peterlin, ena izmed organizatork dogodka. Kot pravi, se zavedajo svoje dolžnosti, da to dediščino z veseljem prenašajo zanamcem.
Ocenjevanje kruhov: skrbna izbira najboljših
Na ocenjevanju in razstavi je bilo razstavljenih 28 hlebcev, večinoma iz osrednje Slovenije. Kruhi so bili razvrščeni v tri kategorije: pšenični kruh, mešani kruh in kruh posebnih sort. Tričlanska komisija je natančno ocenjevala vsak primerek po več kriterijih:
- Oblika
- Barva
- Videz in vonj
- Površina skorje
- Videz sredice
- Povezanost skorje in sredice
- Enakomernost in elastičnost sredice
Rezultati so bili navdušujoči: 25 hlebcev je prejelo zlato priznanje, trije pa srebrno. Člani komisije so pohvalili kakovost kruhov, pri čemer je Milka Debeljak, ena izmed članic, svetovala, da bi za odtenek več soli in vode v testu lahko še izboljšalo elastičnost sredice.
Kruh kot simbol ljubezni in tradicije
Dogodek je popestrila tudi predstavitev tradicije peke kruha s strani učencev podružnične šole. S pesmijo, plesom in recitacijo so poudarili pomen kruha kot osnovnega živila in simbola ljubezni, ki ga ustvarja človeška roka. Kot je dejal eden izmed sloganov, »Kruh ne naredi moka, ampak roka.«
Recept za pripravo kruha je sicer enostaven, a zahteva občutek in potrpežljivost. Osnovne sestavine so moka, sol, sladkor, kvas, olje, mleko in voda. Za še boljši okus lahko dodamo jajca. Ključnega pomena je, da testo lepo vzhaja, preden ga položimo v peč. Postopek ogrevanja peči je zahteven in lahko traja do 3 ure, saj se temperatura ne more ročno uravnavati, idealna pa je okoli 200 stopinj.
Zdenkin recept za odličen kruh
Zdenka Škrabec, prejemnica zlatega priznanja in ena izmed gonilnih sil ocenjevanja, je delila svoj recept: »Testo sem tokrat nekoliko bolj gnetila, da je lažje vzhajalo. Na kilogram moke sem dodala kvas in peščico soli, sladkorja pa le malo.« Poudarila je, da skrivnosti za najboljši kruh ni, najpomembnejše pa je res občutiti delovni temperaturi v pečici.
Velikolaški podžupan Dejan Zakrajšek je poudaril pomen ohranjanja domačnosti in tradicije, pri čemer se je spomnil otroštva, ko je njegov stari oče vsako soboto spekel sedem hlebcev kruha za cel teden.
Mojstra z najvišjimi priznanji
Najvišje ocenjena kruha z vsemi možnimi točkami sta bila mešana kruha:
- Špele Šteh (članice društva Sončnica iz Grosuplja)
- Jožeta Senegačnika (iz Škofljice)
Špela Šteh je svoj kruh opisala kot mešanico bele in koruzne moke ter krompirja, ki daje kruhu svežino. Zahvalila se je tašči za pomoč pri zakuriti peči. Jože Senegačnik, pravnik po izobrazbi in navdušen zagovornik ljudske tradicije, je preprosto odgovoril na vprašanje o receptu: »Treba se je potruditi in ti bo (praviloma) ratalo.« V svoj kruh je dodal hokaido bučo, mleko, kvas in sol.
Plaketi za trikratno zaporedno zlato priznanje sta prejeli Ivanka Zabukovec (DPŽ Velike Lašče) in Marta Glavič (Sončnica), ki stavita na enostavne recepture: bela moka, kvas, olje, voda in dober občutek za gnetenje.
Poprtniki in župneki: praznični kruh
Poleg vsakdanjega kruha so v prazničnih dneh iz kuhinj zadišale tudi okusne potice in piškoti. »Kar nekaj nas je, ki smo prave mojstrice tudi peke poprtnikov ali župnekov, kakor se ta praznični kruh imenuje pri nas, verjetno pa nam je zaradi tega lažje šla od rok tudi peka kruha v krušni peči,« je dejala Magdalena Peterlin in pohvalila sodelavke.
Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je ob prvem ocenjevanju kruha iz krušne peči pred osmimi leti dejala: »Tam, kjer se še vali dim iz krušne peči, se pletejo najbolj žlahtne niti življenja. Tam je topel dom in razumevajoča družina.«