Krompir je ena najbolj priljubljenih vrtnin v Sloveniji, ki zraste skoraj povsod in ne potrebuje pretirane nege. Ob pravilnem času pobiranja lahko zagotovi bogat in dolgotrajen pridelek. Vendar pa ravno ta »pravi čas« pogosto povzroča največ dvomov. Če krompir izkopljemo prehitro, bodo gomolji majhni in nezreli.
Miša Pušenjak, strokovnjakinja za vrtnarjenje, poudarja, da je krompir ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo, zato so na voljo slovenske sorte, ki so primerne za naš okus, vremenske razmere in so odpornejše. Da bi vedeli, kdaj je krompir zares pripravljen za izkop, moramo poznati njegov razvojni cikel. Različne sorte krompirja dozorijo v različnih časovnih obdobjih, zato ni univerzalnega datuma za izkop. Vsaka sorta ima svojo dobo rasti - od zgodnjih sort, ki so primerne že v 70 dneh, do poznih, ki potrebujejo več kot 120 dni.
Sajenje krompirja
Priprava gredice in saditev
Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo ne kombiniramo. Pri gredi, široki 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm. Na gredi širine 75 cm pa imamo dve možnosti. Če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo dve vrsti na medvrstni razdalji 45 cm. Če pa ga bomo posadili za skladiščenje, se držimo priporočene razdalje in sadimo v eno vrsto. V tem primeru imamo slab izkoristek prostora, saj če h gredi prištejemo še vrtne poti, dobimo kar 120 cm razmaka. Pri vseh drugih zelenjavah je greda širine 75 cm idealna za delo, le pri krompirju »ne gre skozi«.
Pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. Ravno nakaljeni gomolji in plitka zasaditev so največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir kar »mečejo« v več kot 20 cm globoke jarke, potem pa traja mesec dni, da iz tal požene krompirjeva cima.
Termini sajenja
Čeprav je zgodnje sajenje krompirja že marsikje opravljeno, se številni vrtičkarji in kmetje odločajo tudi za sajenje poznih sort. Pozne sorte krompirja sadimo od sredine aprila do sredine maja, odvisno od vremenskih razmer in lege vrta. Pomembno je, da je zemlja dovolj ogreta - vsaj na 8 do 10 °C - in suha, saj mokra in mrzla tla upočasnijo kalitev ter povečajo tveganje za bolezni. Optimalna temperatura za samo kalitev se sicer giblje nekoliko višje, med 12 in 15 °C, saj takšne razmere pospešijo razvoj za 10 do 12 dni. Kratkotrajno zvišanje temperature na približno 20 °C ob začetku kalitve, ki mu sledi znižanje na 8 do 10 °C, lahko celo pozitivno vpliva na pridelek.
Razmak sajenja
Pridelovalci pogosto sadijo krompir pregosto. Sadimo od 4 do 5 gomoljev/m². Za manjše pridelovalce je priporočeno 2,5 kg semena na 10 m².
Neklasični načini sajenja
Krompir lahko uspešno pridelate tudi na drugačne, manj klasične načine:
- Sajenje v slamo: Krompir razporedite po površini zemlje in ga prekrijete z debelo plastjo slame (15-20 cm).
- Sajenje pod seno: Podobno kot pri slami, le da se za zastirko uporabi seno.
- Sajenje v platnene vreče ali posode: Odlična rešitev za manjše prostore ali urbano vrtnarjenje.
Takšni načini so primerni tudi za težka tla ali vrtove, kjer je klasična obdelava otežena, pa tudi za sajenje na terasah ali balkonih kot del urbanega vrtičkarstva.
Nega krompirja med rastjo
Zaščita pred pozebo
Pred spomladansko pozebo krompir obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Okopavanje in osipanje
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila.
Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Okopavanje izvedemo prvič, ko rastlina doseže višino 15-20 cm, nato po potrebi. Pozne sorte krompirja zaradi daljšega rastnega obdobja zahtevajo večjo pazljivost pri varstvu rastlin, saj so dlje časa izpostavljene boleznim in škodljivcem.
Kolobarjenje in zdravje tal
Za uspešno pridelovanje krompirja ne smemo pozabiti na kolobar. Krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto, saj se le tako izognemo nevarnosti za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh. Z ustreznim kolobarjem vplivamo na ekonomičnost pridelave in zmanjšujemo morebitne negativne vplive na okolje. Krompir zahteva čim širši kolobar, ki naj bo vsaj 4-letni, če je mogoče pa še širši. S kolobarjenjem ne ohranjamo le rodovitnosti tal, temveč vplivamo tudi na populacijski pritisk škodljivih organizmov.
Koloradski hrošč ob preozkem kolobarju povzroča težave že zgodaj spomladi, ko se odrasli osebki hranijo pred zaleganjem in na majhnem krompirju povzročajo znatno objedanje listov, navadno sledi večji napad ličink. Ob ožjem kolobarju se hitreje širijo tudi morebitni karantenski škodljivci, kot so krompirjeve cistotvorne ogorčice. Pomen kolobarja pri obvladovanju strun v tleh je izjemen, saj je na voljo le malo insekticidov za zatiranje strun, ki kot edini ukrep niso dovolj učinkoviti.
V praksi se pridelovalci zaradi preozkega in nepravilnega kolobarja že srečujejo s problemi, ki jih povzročajo talne glive in bakterije. Zaradi preozkega ali nepravilnega kolobarja se prerazmnožijo glive, povzročiteljice bele noge, bele trohnobe (posebej ob zaoravanju organskih ostankov v tla), črne pikavosti gomoljev ipd., ki lahko povzročajo znake že v nasadu, ob izkopu ali v skladišču slabšajo kakovost. Za širjenje krompirjeve plesni in črne listne pegavosti je eden najpomembnejših ukrepov zatiranje samosevcev v kolobarju, kar je pri ozkem kolobarju še toliko bolj pomembno. Bakterijske bolezni krompirja iz rodu Pectobacterium so tudi v Sloveniji postale pomembne in povzročajo gospodarsko škodo. Pri njihovem obvladovanju je širok kolobar (7 in več let) zelo pomemben ukrep.
Krompirja ne pridelujemo v monokulturi (t.j. več let zaporedoma na isti njivi)! Priporočljiv je vsaj štiriletni, še bolje pa večletni kolobar, ki naj vključuje več botanično nesorodnih rastlin. V kolobar vključujemo ob glavnih dosevkih tudi neprezimne dosevke. Prezimna ozelenitev ni priporočena, da lahko dovolj zgodaj kakovostno pripravimo tla za saditev krompirja.
Krompir ni občutljiv za vrstni red v kolobarju in lahko sledi vsem poljščinam, če le dovolj zgodaj zapustijo tla. Najboljši predposevki so eno- ali večletne detelje, stročnice, oljna ogrščica in gorjušica, primerni pa so tudi koruza in žita. Bolj previdni moramo biti v zelenjadarskem kolobarju, kjer ni priporočljivo, da sledi razhudnikovkam (sorodnost) ali plodovkam (lahko preveč organske snovi v tleh).
Bolezni in škodljivci krompirja
Najpogostejši škodljivci
- Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata): eden najbolj prepoznavnih škodljivcev, ki napade liste in s tem oslabi rastline. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo z listjem, kar lahko močno zmanjša pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Na Vrtu Obilja pojava koloradskega hrošča nimajo več že 6 let, odkar imajo grede brez prekopavanja in zastrte s kompostno zastirko (rodovitna tla - zdrava rastlina - manj škodljivcev).
- Strune (žičniki): ličinke hroščev, ki povzročajo mehanske poškodbe in zmanjšujejo kakovost gomoljev. Težavo omilimo z upoštevanjem kolobarja, sajenjem v dobro odcedna tla ter uporabo naravnih pasti (npr. prerezana jabolka). Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem.
4 2 Pojavnost in morfološka identifikacija koloradskega hrošča
Bolezni krompirja
- Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans): najnevarnejša bolezen krompirja, ki se pojavi predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Prvi znaki so temne lise na listih in steblih.
- Virusne bolezni: prenašajo jih predvsem listne uši, ki se hitro širijo po nasadu.
Pobiranje krompirja
Kdaj pobirati mlad krompir?
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši.
Kdaj pobirati pozni krompir?
Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Pozni krompir pobiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte. Pred spravilom pustimo, da se listje popolnoma posuši.
Način pobiranja
Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh, in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.
Izbira sorte krompirja
Lastnosti sorte
Med sortami so velike razlike v zgodnosti, obliki, debelini in barvi kožice ter mesa gomoljev, pridelku in v njihovem namenu rabe. Zato je pomembno, katero sorto sadimo. Lastnosti, ki najbolj vplivajo na kakovost krompirja so: vsebnost suhe snovi, čvrstost, vlažnost ali moknatost, nagnjenost k razkuhavanju, nagnjenost k sivenju po kuhanju, aroma s priokusi in vsebnost sladkorjev.
Najpomembnejša lastnost, ki močno vpliva na kakovost in namen uporabe je vsebnost suhe snovi v gomoljih. Približno dve tretjini suhe snovi predstavlja pri krompirju škrob, preostalo pa beljakovine (okoli 2%), vitamini (predvsem C vitamin), celuloza, hemiceluloza, druge organske spojine in minerali. Ob večanju sušine se povečuje predvsem vsebnost škroba. Nekoliko višja vsebnost sušine (okoli 21 %) da krompirju tudi značilen najboljši okus. Nekatere nove sorte so izjemno rodovitne, imajo pa nizko vsebnost sušine in so zato zelo slabe kakovosti.
Sorte glede na namembnost in vsebnost suhe snovi
- Za kuhanje: Sorte z nižjo vsebnostjo sušine so primerne predvsem za kuhanje. Zgodnje sorte imajo manj suhe snovi (pogosto že od 16 % naprej), saj rastejo manj časa in zato nakopičijo manj škroba.
- Za ozimnico: Pri sortah za ozimnico naj bo vsebnost sušine med 18 in 21 %, pri čemer je pri višji vsebnosti sušine boljša aroma.
- Za pečenje: Za pečenje je najprimernejša vsebnost sušine od 20 do 22 %.
- Za pomfrit: Podobno je za pomfrit najprimernejša sušina okoli 21 %, če je nižja je njegova tekstura mazava, če je višja je pretrda.
- Za testo in cmoke: Za pripravo testa in npr. cmokov so primerne bolj moknate sorte, torej tudi z več škroba (22 % in več sušine), ki se lahko že malo razkuhajo. Prav izločanje škroba ob kuhanju nam da občutek moknatosti.
- Za čips: Če želimo pripraviti krompirjev čips, naj bo sušina med 21 in 23 %.
Kuharski razredi
Krompir je lahko različno čvrst, od zelo trdega mesa do izjemno rahlega mesa. Potrošniki so glede tega zelo različni in od vsakega posameznika je odvisno, kakšen krompir mu je bolj všeč.
- Razred A: Nekatere sorte s čvrsto konsistenco se nikoli ne razkuhajo. Te so primerne tudi za pripravo krompirjevih solat.
- Razred B: Največ sort uvrščamo v razred B, to so sorte s srednjo vsebnostjo sušine, ne pretrdo konsistenco in so primerne za več namenov uporabe.
- Razred C: V razredu C najdemo sorte z višjo vsebnostjo sušine, ki so bolj moknate in se tudi razkuhajo. Primerne so predvsem za pečenje, pomfrit, testo in podobno.
Aroma in sivenje
Da je krompir dober, mora imeti tudi odlično aromo. Če je krompir sladek, to ni sprejemljivo in je znak, da se je hranil v prehladnem skladišču. Pri preveč vodenih krompirjih z nizko sušino, je aroma prazna, pogosto z zelo močnim kislim priokusom, pogosto tudi zagreni. Da krompir zagreni, je večinoma kriva prisotnost glikoalkaloidov (GA), ki so strupeni. Dovoljena količina GA v krompirju je 10 mg/100 g krompirja. Ljudje smo različno dojemljivi, nekateri zaznajo grenkobo šele pri vsebnosti 40 mg/100g. Ker se GA tvorijo na svetlobi, je tak krompir navadno zelen, kar je posledica kopičenja klorofila v gomoljih. Zato take gomolje pred kuhanjem odstranimo. Le en zelen gomolj v loncu povzroči grenak priokus pri vseh gomoljih.
Sivenje krompirja po kuhanju je pogost pojav, ki pa je sortno značilen, pa vendar odvisen tudi od rastnih razmer in tehnologije pridelovanja. Zato nekatere sorte ne sivijo, druge pa. Izbrati pravo sorto je zato zelo zahtevno. Poznati moramo naša tla, kako zgoden krompir želimo, kakšno bo varstvo pred boleznimi in škodljivci ter za kakšen namen ga bomo uporabljali. Izbira je pestra, pa vendar navadno ena sorta ne zadosti vsem zahtevam. Še najbolje je, da pogledamo rezultate sortnih preskusov neodvisnih inštitucij. Pri nas jih izvaja Kmetijski inštitut Slovenije.
Izbira sorte glede na vrsto tal
O izboru sort glede na vrsto tal lahko ponudimo le nekaj splošnih nasvetov. V Sloveniji krompir pogosto sadimo na lahka, plitva, peščena tla, na katerih so poletne suše pogoste. Na takih tleh priporočamo predvsem saditev zgodnejših sort ter sort, ki oblikujejo debelejše gomolje. Nekatere sorte so tolerantne na sušo in zato tudi primerne za lahka tla. Na težjih tleh uspeva večina sort. Ker so težja tla hladnejša, so manj priporočljiva za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja. Krompirjev nasad na težjih tleh doseže večjo listno maso in zadržuje več vlage, kar ustvarja ugodnejše razmere za pojav krompirjeve plesni.
Shranjevanje krompirja
Pobrani krompir je le polovica zgodbe. Če ga želite uporabiti še mesece po pobiranju, ga morate tudi pravilno shraniti. Pomembno je, da izberete pravilen prostor, primerne posode in da krompir pred shranjevanjem tudi ustrezno pripravite.
- Krompir v plastičnih vrečah ali posodah zadržuje vlago, kar povzroča gnitje in razvoj plesni.
- Med pobiranjem se lahko nekateri gomolji opraskajo, prerežejo ali stisnejo. Takšni naj gredo takoj v uporabo.
- Čeprav sta pogosto shranjena skupaj, čebula sprošča pline, ki pospešujejo kaljenje krompirja in krajšajo njegovo obstojnost.