Plodovke so zelenjadnice, ki jih gojimo na vrtu zaradi njihovih okusnih plodov. Če želimo, da bo pridelek bogat in kakovosten, moramo kar nekaj truda nameniti oskrbi plodovk med rastjo, predvsem pinciranju, odstranjevanju stranskih poganjkov, dognojevanju in dodajanju kalcija. Plodovke sadimo, ko mine nevarnost zmrzali, torej v maju, najbolje po ledenih možeh. Paradižnik sadimo v kvalitetno zemljo, kot je na primer Bio Plantella zemlja za paradižnike.
Pri plodovkah se za uravnavanje rasti in rodnosti poslužujemo različnih metod, med katere spada tudi odstranjevanje zalistnikov. Plodovke redno dognojujemo, saj potrebujejo veliko hranil.
Vrste paradižnika in njihova rast
Visok paradižnik z nedeterminirano rastjo vzgajamo eno ali dvostebelno. V naših rastnih pogojih se je bolje izkazala enostebelna vzgoja, saj tako plodove lahko hitreje oberemo. Če vzgajamo rastlino z dvema stebloma, dobimo več plodov, vendar ti včasih, kadar je poletje hladnejše in se jesen zgodaj začne, ne dozorijo.
Po obliki rasti paradižnik ločimo na:
- Nizek ali grmičast paradižnik (determinanten): Zraste od 50 do 100 cm visoko in ima razvejano steblo s 3 do 5 vejicami, ki zaključijo rast s cvetnim grozdom.
- Visok paradižnik (nedeterminanten): Gojimo ga eno ali dve stebli, zraste od 80 do 250 cm visoko.
Determinantni paradižnik razvije cvet po razvoju petega do osmega lista in potem naprej za vsakim ali za vsakim drugim listom. Pri teh sortah zalistnikov praviloma ne odstranjujemo, saj so stranski poganjki del naravnega razvoja in več plodov nastane prav nanje.
Pri visokoraslih paradižnikih (nedeterminantnih), ki rastejo v višino do jeseni, je redno odstranjevanje zalistnikov skoraj nujno. Le tako lahko oblikujemo eno ali dve glavni stebli in ob njiju nekaj plodonosnih grozdov, ki bodo dozoreli postopno in enakomerno.
Kaj so zalistniki in zakaj nastajajo?
Zalistniki so stranski poganjki, ki zrastejo v pazduhi med glavnim steblom in listom paradižnika. Na začetku jih komaj opazimo, vendar se hitro razvijejo v močne stranske veje, ki tekmujejo za prostor, svetlobo in hranila. Vsak zalistnik lahko zraste v novo steblo z listi, cvetovi in plodovi.
V naravnem okolju je razraščanje rastline preko zalistnikov smiselno - omogoča večjo pokritost, več cvetov in boljšo možnost razmnoževanja. Toda na domačem vrtu, kjer gojimo paradižnik zaradi plodov in ne zaradi bujne mase, zalistniki pogosto povzročijo več težav kot koristi.
Kako zalistniki vplivajo na pridelek?
Nepravilno ali neodstranjeno gojenje zalistnikov lahko negativno vpliva na pridelek:
- Preusmerjanje hranil stran od plodov: Rastlina ima omejene zaloge hranil. Če jih mora razdeliti med preveč poganjkov, bodo plodovi manjši, redkejši in pogosto tudi slabšega okusa. Rastlina lahko kljub obilici cvetov ne razvije zrelih plodov.
- Več zelenja pomeni več težav: Zalistniki močno zgostijo rastlino. Posledica je slabše kroženje zraka, več vlage in s tem večje tveganje za bolezni, kot so paradižnikova plesen, pepelasta plesen ali bakterijske okužbe. V takem okolju se tudi škodljivci počutijo bolje, saj je gost grm idealno skrivališče za listne uši in gosenice.
- Nepreglednost in oteženo vzdrževanje: Bujno razraščeni paradižniki hitro uidejo iz nadzora. Pod lastno težo se začnejo lomiti, plodovi so skriti, zalivanje in pletje postaneta zapletena.
Pravilna tehnika odstranjevanja zalistnikov (pinciranje)
Pinciranje je ukrep odstranjevanja stranskih poganjkov (zalistnikov), ki izraščajo v pazduhah listov. Omogoča osredotočenje rastline na oblikovanje večjih in kakovostnejših plodov v sicer kratki rastni dobi.
Kdaj začeti z odstranjevanjem?
Najboljši trenutek za odstranitev zalistnika je, ko ta doseže dolžino med 3 in 5 centimetri. Takrat je še mehak in ga lahko z nežnim gibom preprosto odlomimo s prsti. Opravljamo ga zgodaj zjutraj ob suhem vremenu, da se rana čim prej zaceli. Če je dan vlažen, počakajmo na boljše pogoje, saj vlažnost povečuje nevarnost okužbe.
Kako pogosto ponavljati postopek?
Zalistniki rastejo hitro, zato je priporočljivo pregledovati paradižnike enkrat tedensko, v obdobju intenzivne rasti pa tudi dvakrat. Redno odstranjevanje pomeni manjše poškodbe in večjo učinkovitost. Če bomo čakali predolgo, bodo stranski poganjki že razviti v močne veje in njihova odstranitev bo stres za rastlino.
Tehnika odstranjevanja
- Mladi zalistniki: Majhne zalistnike lahko preprosto odščipnemo s prsti. Priporočljivo je, da si nadenete rokavice.
- Večji zalistniki: Večje zalistnike, ki jih ne vidimo ali pozabimo odstraniti ročno, režemo s škarjami. Pri tem je treba paziti, da ne poškodujemo stebla ali listov. Za obrezovanje in odstranjevanje poganjkov ali listov uporabljajmo čiste in ostre škarje.
- Vrstni red: Najprej je treba pritrditi vrh rastline, šele nato se lotiš odstranjevanja zalistnikov.
Zalistnike vedno odstranjujemo, ko je vreme suho. Tako se bodo tudi večje rane bolje zacelile in ne bo nevarnosti za okužbo.
Odstranjevanje vrha in listov
Poleg odstranjevanja zalistnikov je priporočljivo tudi redno odstranjevanje spodnjih listov, še posebej tistih, ki so v neposrednem stiku z zemljo ali se že kažejo znaki rumenenja. Ti listi so namreč najbolj izpostavljeni vlagi, škodljivcem in morebitnim glivičnim okužbam. Z odstranitvijo spodnjih listov izboljšamo zračenje okoli stebla, kar pomaga, da se rastlina po dežju ali zalivanju hitreje osuši.
Odstranjevanje vrha (vršičkanje):
- Pri enostebelni vzgoji visokega paradižnika odstranimo vrh, ko požene četrti ali peti cvetni poganjek. S tem usmerimo energijo rastline na oblikovanje in dozorevanje plodov, ki jih je sposobna prehraniti.
- Če vrha ne bi odstranili, bi rastlina še naprej nastavljala plodove, ki pa ne bi dozoreli.
- Vršičkamo tako, da nad zadnjim cvetnim grozdom pustimo še dva lista, z namenom, da kasneje prehranjujeta plodove.
- Kadar so zamudili vzgojo enostebelne rastline in sta se enakomerno razvili dve stebli, obema odrežemo vrh po tretjem ali četrtem cvetnem poganjku.
- Pri poznem paradižniku odščipnemo vrh nad šestim ali sedmim cvetnim grozdom.
Odstranjevanje listov je pomembno, ko so plodovi veliki kot oreh. Takrat odstranimo spodnje liste, ki rastline ne prehranjujejo več in so pogosto prvi na katerih se pojavijo znaki bolezni.
Kaj pa druge plodovke?
Podobno kot pri paradižniku, odstranjujemo zalistnike tudi pri:
- Jajčevcih: Odstranjujemo zalistnike oz. stranske poganjke v pazduhah listov. Če želimo, da bodo hitreje dozoreli, pustimo samo tri do štiri stebla.
- Kumare: Rastlinam prikrajšamo vrh, ko dosežejo konec opore ali ko razvijejo šest do sedem pravih listov. Takrat odščipnemo tudi vrhove močnejših stranskih poganjkov.
- Bučke: Če želimo na rastlini bučke pridelati veliko plodov, jo vršičkamo oz. ji odstranimo vrh. Vršičkamo kar s prsti oz. nohti palca in kazalca, dokler so še mladi, lahko pa uporabimo tudi oster nož ali vrtnarske škarje. Odstranjevanje zalistnikov pri bučkah poteka podobno kot pri paradižniku, le da je pristop nekoliko bolj selektiven.
- Paprike in čiliji: Tudi pri teh rastlinah se lahko pojavijo zalistniki, vendar v manjšem številu. Običajno jih odstranjujemo, če se rastlina preveč razrašča, še posebej v rastlinjakih.
Grah in fižol nimajo zalistnikov v klasičnem pomenu, ampak stranske poganjke, ki so ključni za pridelek.
Obrezovanje paradižnikov za boljšo letino v rastlinjaku
Najpogostejše napake in zmote
- Pustimo vse zalistnike, ker mislimo, da bo več plodov: To je klasična zmota. Res je, da bo rastlina videti bujnejša, a to ne pomeni boljšega pridelka. Preveč listja pomeni razpršeno energijo, drobne plodove in počasno zorenje.
- Prepozna odstranitev zalistnikov: Odstranjevanje odraslih, olesenelih zalistnikov ni več preprosto opravilo. Povzroči večje poškodbe, ki jih rastlina težje zaceli.
- Uporaba škarij brez razkuževanja: Če že uporabljamo škarje, jih moramo vedno razkužiti z alkoholom ali v vroči vodi. Drugače z njimi zlahka prenesemo bolezni z ene rastline na drugo.
Lahko zalistniki celo koristijo?
V določenih primerih so zalistniki lahko celo koristni:
- Uporabni kot potaknjenci za novo rastlino: Če zalistnik odrežemo pravočasno, ga lahko uporabimo kot potaknjenec. Vstavimo ga v kozarec z vodo ali neposredno v vlažno zemljo, kjer bo po nekaj dneh razvil korenine.
- Stranska veja kot rezervna rast: Pri paradižnikih, ki jih gojimo na prostem, je včasih koristno pustiti en zalistnik, da zraste nekoliko višje od tal. Če se glavno steblo poškoduje (na primer zaradi neurja), imamo že pripravljeno “zamenjavo”, ki jo preprosto privežemo in nadaljujemo z rastjo.
- Povečanje pridelka pri močnih sortah: V kolikor ima rastlina močno glavno steblo, lahko pustimo nekaj zalistnikov. S tem bomo malce povečali pridelek.
Redno odstranjevanje zalistnikov omogoča jasnejšo strukturo rastline, boljše kroženje zraka in večjo usmerjenost v plodove. To pomeni bolj zdrave paradižnike, manj gnilobe, enakomernejše zorenje in lažje obiranje.
tags: #uporaba #paradiznikov #zalistnikov