Kamilica in fižol sta dve izjemno koristni rastlini, vsaka s svojimi edinstvenimi lastnostmi in uporabo. Kamilica je cenjena zdravilna rastlina, znana po svojih pomirjujočih in zdravilnih učinkih, medtem ko je fižol priljubljena vrtnina, ki obogati jedilnik in zemljo. Ta članek podrobno obravnava obe rastlini, njune načine gojenja, uporabo ter sinergijo, ki jo ponujata na vrtu in v vsakdanjem življenju.
Kamilica: Vsestranska Zdravilna Rastlina
Kamilica je tradicionalna zdravilna rastlina, ki izvira iz zahodne Evrope, Indije in zahodne Azije. Pravo kamilico poznamo kot eno izmed najstarejših in najbolj cenjenih zdravilnih rastlin.
Opis in Botanika
Splošni Opis
Kamilica je enoletna rastlina, ki zraste do 50 cm visoko in je ena najbolj pogosto uporabljenih zdravilnih rastlin. Prava kamilica je visoka od 20 do 50 cm. Ima kratko korenino, njeno steblo je pokončno in razvejano. Na steblu so večkratno pernato deljeni narezani listi. Cvetni koški so stožčasti, votli in rumene barve, obdajajo pa jih beli venčni listki, ki so zavihani nekoliko navzdol. V sredini socvetja so rumeni cevasti cvetovi, ob robu pa je venec navzdol belih jezičastih cvetov. Celotna rastlina ima intenziven aromatičen vonj, na podlagi katerega jo lahko ločimo od drugih kamilici podobnih rastlin.
Vrste Kamilice
Kot prava kamilica sta bili imenovani dve vrsti kamilice: rimska in nemška kamilica. Rimska kamilica je članica družine Asteraceae in je izjemno odporna trajnica s kompaktnimi koreninami. Nemška kamilica (Chamomilla recutita L. ali Matricaria recutita L.) je odporna enoletnica in spada v družino nebinovk (Asteraceae).
Rastišče
Kamilica raste na njivah, med žitom, na obdelanih in neobdelanih tleh, nasipališčih, ob poteh, tako rekoč na vsaki zemlji, ki ni pretirano tretirana s škropilnimi sredstvi. Najbolj pogosto pa je gojena na domačem vrtu. Raste ob sončnih poteh, na poljih in vrtovih, po vsej Evropi in velja za enega najbolj razširjenih žitnih plevelov.
Nabiranje
Nabiramo jo v času cvetenja, med junijem in avgustom, najbolje ob opoldanskih urah na suh in sončen dan. Nabiramo samo cvetove - cvetne koške.
Zdravilni Učinki in Sestavine
Učinkovine
Kamilica vsebuje štiri glavne skupine učinkovin, in sicer eterično olje, kumarine, polisaharide in flavonoide. Eterično olje kamilice, imenovano azulen, je modre barve.
Tradicionalna in Strokovna Uporaba
Kamilica spada med bolj raziskane zdravilne rastline, njene zdravilne učinke pa so proučevali in tudi strokovno podprli. Ima dolgo tradicijo in je izjemno popularna v ljudski medicini. Uporablja se tako v ljudski kot tudi v strokovni medicini. Egipčani so kamilico posvetili soncu in jo častili bolj kot ostala zelišča. Grški zdravniki so jo predpisovali za zdravljenje vročic in ženskih bolezni, v starih anglosaških rokopisih so jo označili za eno od devetih svetih zelišč. Zaradi sproščujoče arome so eterično olje prave kamilice uporabljali za odpravljanje nespečnosti in blaženje astme.
Notranja Uporaba
Posamezne učinkovine imajo protivnetne, protibakterijske, spazmolitične (sproščanje krčev) lastnosti in učinek celjenja ran, kjer pa ne gre zanemariti tudi medsebojnega delovanja prisotnih učinkovin. Kamilica ima tako zaradi svojih zdravilnih učinkovin pomembno vlogo pri razkuževanju, celjenju ran, odpravljanju bolečin, vnetij ter krčev. Naši predniki so si z njo blažili vnetja in krče v prebavilih, tako pri odraslih kot otrocih. V farmaciji in domačem zdravilstvu kamilico uporabljamo za lajšanje prebavnih težav, želodčnih bolečin, trebušnih krčev, črevesnih vetrov ter napihnjenosti. Pospeši izločanje žolča. Z njo si lahko pomagamo ob vnetju dihalnih poti, vnetju sluznice v ustni votlini, vnetju spolovil in vnetju v predelu zadnjika. Pospešuje znojenje telesa. Kamilica nekoliko razširja žile, zaradi česar se zniža krvni tlak. Kamilica pomaga pri ženskih težavah, ob bolečih menstrualnih krčih in belem toku. Pitje čaja pred spanjem umiri napetost in razdražljivost ter prinese miren spanec. Kamilični čaj s svojim blagim pomirjevalnim učinkom lajša nespečnost in spodbuja dober spanec, brez nočnih mor. Neprespane noči pogosto gredo z roko v roki z melanholijo in zaskrbljenostjo, ki lahko povzročita depresijo.
Zunanja Uporaba
Zunanje so jo uporabljali predvsem za izpiranje ran. V primeru opeklin, kožnega vnetja in nečiste kože si lahko s poparkom izpiramo kožo ali poparek dodamo kopeli. S kamiličnim poparkom lahko umivamo lase pri boleznih lasišča in ranah, izpiramo poškodovano kožo, izpuščaje, mazolje, utrujene oči ter krvavitve v ustni votlini ali ob zobobolu. Kopel s kamiličnim poparkom si lahko pripravimo tudi ob srbenju kože ter težavah s hemoroidih. Lokalni nanos kamiličnega čaja lahko pomirja pike insektov, norice, rane, opekline, odrgnine, izpuščaje, srbenje ali vneto kožo. V FIZIO hladilnem gelu kamilica umirja razdraženo in srbečo kožo po piku insektov ter sprošča mišice po fizičnih obremenitvah. Pripravki iz prave kamilice lajšajo vnetja sluznice v predelu zadnjika in zunanjih spolovil.
Načini Priprave in Uporabe
Čaj ali Poparek
- Priprava: Dve žlički posušenega ali svežega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode (150 ml). Pokrit poparek naj stoji 6 do 7 minut, nato ga precedimo.
- Uporaba: Pijemo ga za lajšanje prebavnih težav, pomirjanje napetosti, znižanje krvnega tlaka, povečanje izločanja žolča, znojenja in ob menstrualnih krčih (čaj je potrebno piti že nekaj dni pred začetkom menstruacije). Na dan spijemo 3-4 skodelice sveže pripravljenega kamiličnega čaja. Ob vnetju dihalnih poti in ustne votline poparek grgramo. V primeru poškodb in vnetja kože, nečiste kože, izpuščajev, kožo izpiramo z ohlajenim poparkom.
Kopeli
Za kopel si pripravimo večjo količino poparka iz kamilice (eno do dve veliki žlici kamilic prelijemo z 1 litrom vrele vode, premešamo in pustimo stati 5 do 10 minut, nato precedimo), ki ga zlijemo v vodo, v kateri se kopamo. To metodo uporabimo pri težavah s kožo, srbenjem, vnetjem spolovil, vnetjem v predelu zadnjika in hemoroidi ter za pomirjanje pred spanjem. Kopeli pomagajo tudi pri zlati žili, srbenju kože in kroničnih ekcemih.
Tople Obloge
Tople obloge iz kamilice uporabimo pri otroških prehladih, trebušnih krčih ali vnetjih ušes. Potrebno je popražiti kamilice, jih nato zaviti v čisto krpo in položiti na prizadeto mesto (bodite pazljivi, da obloga ni prevroča).
Obkladki z Eteričnim Oljem/Poparkom
Kamilične obloge lahko polagamo tudi na otekle in vnete veke, utrujene oči od branja, pisanja in dela na računalniku. Obkladek uporabimo pri menstrualnih krčih. Na vroč obkladek nakapljamo nekaj kapljic kamiličnega eteričnega olja in si ga položimo na trebuh. Namesto eteričnega olja lahko uporabimo tudi koncentriran poparek iz kamilice. Obkladki, namočeni v ohlajen kamilični poparek, se lahko uporabijo tudi za kožna vnetja, opekline, rane in hemoroide.
Inhalacije
Inhalacije so odlične pri vnetju ustne votline in dihal. Za inhalacijo eno ali dve veliki žlici kamilic prelijemo s 100 ml vrele vode in premešamo. Takoj začnemo z vdihavanjem pare. Vdihavanje parne kamilične kopeli izvajamo večkrat dnevno pri vnetjih dihalnih poti.
Kamilično Olje (Macerat)
Kamilično olje oziroma macerat kamilice se uporablja za pomirjanje razdražene kože, za vtiranje pri oteklinah ali drugih poškodbah, bulah ter revmi. Macerat je odličen tudi za nahranjenje kože in njeno pospešeno regeneracijo. Pripravimo ga tako, da v 1 liter olivnega olja za mesec dni namočimo kamilice. Celotno zmes v posodi pustimo na soncu, pazimo, da v njej ni zračnih mehurčkov in da so cvetovi namočeni v olju. Po pretečenem času olje precedimo v steklenico. Na prizadeta mesta nekajkrat na dan vtiramo olje.
V Kulinariki in Vrtnarstvu
V kulinariki lahko kamilico uporabljamo za barvanje pijač, bonbonov in testa. Kamilica ima izjemno aromatičen vonj, po okusu pa je grenka. V vrtnarstvu je prav tako nepogrešljiva in jo je dobro imeti na vrtu med drugimi vrtninami, saj ugodno vpliva na zdravje rastlin. S kamiličnim čajem lahko poškropimo rastline, ki so jih napadle uši ali jih je poškodovala toča.
V Homeopatskem Zdravljenju
V homeopatskem zdravljenju se kamilico v obliki homeopatskih granul oziroma kroglic uporablja predvsem pri otrocih, ko jim na primer izraščajo novi zobje in je prisotno nelagodje.
Gojenje Kamilice
Setev in Presajanje
Sušenje naj poteka hitro na temperaturi med 30 in 40 stopinj Celzija, nato pa suhe kamilice pazljivo shranimo, saj so cvetni koški zelo drobljivi. Glede na to, da je kamilica enoletnica, jo je potrebno vsako leto na novo posejati. A dobra novica pri tem je, da se najpogosteje zaseje kar sama, potem ko je seveda že prisotna na vrtu, zato nimamo prav nobenega dodatnega dela. V kolikor pa jo želimo posejati, saj je na vrtu še nimamo, jo lahko konec marca posejemo v sadilne lončke. Sadike iz sadilnih lončkov na prosto prenesemo maja, ko je zunaj že nekoliko topleje. Če jo želite posejati direktno na gredice, to storite konec aprila ali maja. Rastlino lahko razširjamo tudi s presajanjem sadik, v kolikor smo kamilico posejali direktno na gredico. Ko grmički zrastejo v premer 10 cm, jih razredčimo. Če želimo preprečiti oziroma omejiti samozasaditev, moramo redno obirati cvetove, saj na ta način onemogočimo nastanek semen.
Sušenje in Shranjevanje
Sušenje kamilice naj poteka hitro na temperaturi med 30 in 40 stopinj Celzija. Suhe kamilice nato pazljivo shranimo, saj so cvetni koški zelo drobljivi.
Pomembna Opozorila in Stranski Učinki
Alergije in Previdnost
Na splošno velja kamilica za varno zdravilno rastlino, saj kljub dolgi zgodovini uporabe ni poznanih neželenih učinkov. Prav tako ni podatkov o medsebojnem delovanju kamilic z zdravili. Neželjenih učinkov ali drugih nevarnosti kljub dolgi zgodovini uporabe ne poznamo. Poznamo le redke primere preobčutljivosti za kamilico in druge rastline iz družine nebinovk. Določeni ljudje pa so lahko na kamilico ter na druge rastline iz družine nebinovk alergični in je zato ne smejo uporabljati. Alergične reakcije se kažejo kot zatečenost jezika, otekanje ustnic, grla in oči, srbenje po telesu. Takšne reakcije so sicer redke.
Uporaba pri Otrocih in Nosečnicah
Pri otrocih lahko pripravimo manj koncentriran kamilični čaj. Otroci, ki so stari od 1 do 4 let, naj zaužijejo eno tretjino odmerka za odrasle, otroci od 4 do 10 let pa lahko zaužijejo dve tretjini odmerka za odrasle. Pred začetkom zdravljenja dojenčkov in otrok, ki so mlajši od enega leta, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Ni nobenih dokazov o škodljivosti ali neugodnih učinkih kamilice ter njenih pripravkov na nosečnice in doječe matere.
Prekomerna Uporaba
Ponekod navajajo, da naj bi pretirana uporaba kamiličnega čaja vodila do živčnega nemira in omotice. Zagotovo velja zmernost pri uporabi - 3 do 4 skodelice čaja dnevno so dovolj. V nekateri literaturi zasledimo, da naj ne bi zauživali kamiličnega čaja po bruhanju.
Fižol: Gojenje in Nega za Bogato Žetev
Zapolnite prazna mesta na vrtu s fižolom. Fižol je rastlina, ki ne potrebuje svoje gredice in ga lahko umestite med različne vrtnine.
Setev Fižola
Priprava Semena
Pred setvijo poskrbite za razkuževanje semena s čajem. Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju. To naredimo tako, da ga čez noč namočimo v čaju. To se še posebno priporoča pri domačem semenu. Enako naredimo z nerazkuženim kupljenim semenom. Seme pred setvijo čez noč namočite v mlačno vodo, kamilični ali žajbljev čaj.
Čas in Globina Setve
Sejemo lahko, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 °C. Najbolje po ledenih možeh in Zofki, 16. maja, ko goduje tako imenovan »fižolčkov Janez«. Fižol na vrt sejemo od konca aprila do konca avgusta. S setvijo fižola ne hitite, saj za kalitev potrebuje topla tla. Nizki fižol prvič sejemo konec aprila, saj je manj občutljiv na nizke temperature kot visok fižol. Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih. Zadnjo setev nizkega fižola opravimo pozno poleti. Fižol sejemo v 3 kupčke in to na globino 5 cm. V vsakem kupčku je 7 semen. Na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu sejemo okrog 5 do 7 semen v eno jamico.
Razdalje in Opora za Visok Fižol
Visok fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 1,5 m; višje kot je, višje bo zrasel fižol. Ob leseni opori posadimo 5 - 8 zrn. Razdalja je odvisna od opore in praviloma so opore med seboj oddaljene 80 cm, zrna pa posejemo največ 20 cm stran od opore. Razdalja med jamicami je 30 do 50 cm. Več kot dodamo semen v jamico, večja je razdalja sajenja v vrsti. Razdalja med dvema vrstama je 50 do 70 cm.
Setev Nizkega Fižola
Nizek fižol sadimo na vrt, v korita, posode in visoko gredo. Vzgojite ali kupite lahko tudi sadike fižola s koreninsko grudo, ki jih posadite na vrt v maju. Nizki stročji fižol je najbolje saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, tako gredice niso prazne, saj jih fižol hitro prekrije. V domačih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta ali cvetače, brokolija in drugih kapusnic. Nizek fižol lahko sadite tudi ob jagode, solato, rdečo peso, zeleno. Nizek fižol za stročje (Berggold, Čudo Piemonata) lahko sejemo pod kumare na opori, paradižnik, sladko koruzo in ostale vrtnine. Opažamo, da bolje raste na samostojnih gredah kot v mešanih posevkih z drugimi rastlinami.
Nega Fižola Med Rastom
Zalivanje in Gnojenje
Do vznika ga zalivamo dnevno in to v manjšem odmerku. V vročem poletju fižol zalivamo največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Po poletni setvi poskrbite za redno namakanje in senčenje. Nikoli ne zalivamo po listih, saj namakamo medvrstni prostor in to dvakrat do trikrat na teden. Izdatno gnojenje ni potrebno, če smo grede spomladi močno gnojili. Na dobro gnojenih vrtovih nizki fižol ne rabi dodatnega gnojenja. Fižol nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi. Kadar opazimo na listih fižola virusno okužbo (rumene pege, zgrbančeni listi), škropimo z algami za odpornost, sicer pa ni pomoči.
Oskrba in Zastirka
Rastline fižola so oskrbljene - okopane, oplete in brez bolezni. V času rasti ga 2 do 3-krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov. Priporočljiva je tudi uporaba tanke zastirke. Potrebna je samo zastirka, ki jo položimo s pokošeno travo. Za dobro rast zelene mase se poskrbi za zadostno vsebnost magnezija (koprivo namočimo za 24 ur in zalivamo oz. škropimo pod rastlinami). V vročem poletju pogosto odpadajo cvetovi.
Pobiranje in Skladiščenje Fižola
Pobiranje Stročjega Fižola
Visok stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju. Nabiramo mlade, sveže stroke, ki še nimajo nitk. Pazimo predvsem na to, da pobiramo mlade stroke, ki nimajo izraženih niti. Obiramo na dan za cvet, saj s tem spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Stročji fižol pobiramo redno in sproti, vse dokler rodi, ker tako cveti še naprej. Pri obiranju ga ne trgamo, ampak pazljivo odstranjujemo. Pridelek nizkega fižola boste pobrali v začetku jeseni. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji. Stročji fižol je najbolje porabiti sproti, dodajamo ga tudi enolončnicam in drugim jedem. Če fižol obiramo v mokrem vremenu, lahko širimo bolezni.
Fižol za Zrna
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Rastlin po spravilu ne pulimo, ampak jih razrežemo z vrtno kosilnico in listno maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic.
Bolezni in Škodljivci Fižola
Pogoste Bolezni
Med boleznimi fižol najpogosteje obišče rja in pegavost. Pepel pa preprečuje plesni in viruse. V suhem in vročem poznem poletju je treba setve senčiti, saj tako zmanjšamo zalivanje in potrebe po vodi. Kadar opazimo na listih fižola virusno okužbo (rumene pege, zgrbančeni listi), škropimo z algami za odpornost, sicer pa ni pomoči.
Škodljivci in Naravna Zaščita
Viruse prenašajo uši, zato moramo škropiti z insekticidi, kot so pelin, rabarbara ali vratič. Kamilico se lahko uporablja tudi za zdravljenje na živalih. Kadar na nizkem fižolu opazimo veliko mravelj, pomeni, da so na njem uši. V vročem poletju je na fižolu opaziti tudi pršice. Na fižolu pogosto opazimo tudi polže. Pregledamo grmičke. Slabe in ušive populimo, da se bolezni ne širijo. Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši.
Sinergija Kamilice in Fižola: Koristi na Vrtu in Doma
Kamilični Čaj za Zdravje Fižola
Kamilični čaj ni uporaben le za človeka, temveč tudi za rastline. Kot že omenjeno, je kamilični čaj odlično sredstvo za razkuževanje semena fižola pred setvijo, še posebej pri domačem semenu, kar prispeva k močnejši in bolj zdravi rasti. Preventivno se lahko kamilični čaj uporabi tudi za škropljenje rastlin proti bakterijam.
Kamilica kot Spremljevalna Rastlina
Kamilico je najbolje posejati/posaditi v bližini fižola, saj nase privablja uši in ga tako zaščiti pred njihovim napadom. V kolikor bodo kamilico napadle uši, bo nekoliko slabše cvetela, a bomo na ta račun imeli bolj zdravo zelenjavo. To je odličen primer naravnega varovanja rastlin, kjer ena rastlina pomaga drugi.