V Sloveniji se je nedavno odprla prva trgovina priljubljene švicarske čokolade Lindt, zato je priložnost, da se poglobimo v svet te znane sladkarije in izvemo nekaj zanimivosti o njeni proizvodnji in zgodovini.
Začetki in razvoj podjetja Lindt & Sprüngli
Začetki podjetja Lindt & Sprüngli segajo v leto 1845, ko so Lindtovi mojstri čokolade razvili in izpopolnili svoje recepture. Znano čokolado izdelujejo nekaj kilometrov južno od Züricha že od istega leta. Švicarska čokolada je eden najbolj reprezentativnih simbolov te države, skupaj z bankami in urami.
Z upokojitvijo Rudolfa Sprüngli-Ammanna leta 1892 je bil posel razdeljen med njegova sinova. Najmlajši David Robert je prejel dve slaščičarni, ki sta postali znani kot Slaščičarna Sprüngli. Da bi zbral potrebna sredstva za svoje načrte širitve, se je Johann Rudolf leta 1899 preoblikoval v zasebno podjetje "Chocolat Sprüngli AG".
V letih 1997 in 1998 je družba prevzela italijanski čokoladar Caffarel in ameriški čokolade Ghirardelli ter ju kot družbo vključila v podjetje. Leta 1994 je Lindt & Sprüngli prevzela avstrijsko slaščičarno Hofbauer in jo skupaj s svojo blagovno znamko Küfferle vključila v podjetje.
Ikonični izdelki in svetovni rekordi
Eden izmed priljubljenih izdelkov je Zlati zajec, ki je zajec iz mlečne čokolade v različnih velikostih, ki se prodaja kot vroče pogače vsako veliko noč od leta 1952.
V švicarski tovarni, ki so jo ustanovili sredi 19. stoletja, so prepričani, da je čokoladna fontana v muzeju najbolj spektakularna na svetu. Visoka je devet metrov in izgleda, kot da bi sladka čokolada ves čas svilnato polzela z ogromne metlice za stepanje, ki lebdi pod stropom muzejske avle. Verjetno je to najbolj fotografiran del omenjenega muzeja.
Z Lindtom je povezan tudi nenavadni svetovni rekord, ki so ga pred dobrim desetletjem postavili v Ameriki.
Največja Lindtova trgovina in obratovalni čas
Največja Lindtova trgovina meri več kot 500 kvadratnih metrov. Odprta je čisto vsak dan med 10. in 19. uro.
Zgodovina čokolade: Od Mehike do Švice
Vse se je začelo v Mehiki s čokolado po imenu Xocolatl (izg. šokolatl), kar izvira iz besede XOCOC, ki pomeni grenko, in ATL, ki pomeni piti/pijača. Zrna kakava so bila v Evropi v 16. stoletju tako redka, da so postala valuta zase - za 100 zrn si že lahko nabavil sužnja. Sprva se je čokolada uporabljala v medicinski stroki in na kraljevih dvorih.
Evropejci so začeli dodajati med ali sladkor, predvsem veliko sladkorja, saj takrat še niso poznali čokolade v trdi obliki, kot jo poznamo danes. Sčasoma so razvili postopek, pri katerem so dodajali več kakavovega masla kot pa vode, kar je omogočilo razvoj gladke čokolade.
Konec 19. stoletja je bil ključen za razvoj sodobne čokolade. Hvala gospodoma Nestléju in Lindtu, ki sta s svojimi izumi omogočila proizvodnjo čokolade v obliki, kot jo poznamo danes. Henri Nestlé je razvil mleko v prahu, kar je omogočilo izdelavo mlečne čokolade, medtem ko je Rodolphe Lindt izumil conching proces, ki je čokoladi dal gladko konsistenco.
Švicarska čokolada kot kulturni simbol
Švica je ena prvih držav, ki je začela proizvajati čokolado, in danes je znana po svojih vrhunskih čokoladnih izdelkih. Čeprav jo lahko kupiš kjerkoli po svetu, je za mnoge obisk Švice nepopoln brez nakupa edinstvenih švicarskih čokolad.
Švicarji se s povprečno letno porabo med 10 in 12 kg na prebivalca uvrščajo med največje ljubitelje čokolade na svetu. Mlečna čokolada je najbolj priljubljena vrsta med švicarskimi potrošniki, čeprav temna čokolada postaja vse bolj priljubljena.
Toblerone je še en izum švicarskega čokoladnega mojstra Toblerja, ki je postal sinonim za švicarsko čokolado.
Industrija čokolade v Švici danes
Čokolada predstavlja približno 18 % celotnega sektorja slaščic. Največji segment predstavlja mlečna čokolada, ki ima na trgu 51,2 % tržni delež. Pri embalaži čokolade se še vedno največ uporablja plastika, ki ima 43,7 % delež na celotnem trgu.
Leta 2024 se je skupni obseg prodaje švicarske čokolade nekoliko povečal za 0,6 % na 209.096 ton. Industrija se sooča z močnimi stroškovnimi pritiski, saj se je cena kakava leta 2024 skoraj početverila. Zaradi teh rekordnih cen kakava so proizvajalci čokolade uvedli podražitve.
V letu 2024 se je poraba čokolade na prebivalca v Švici zmanjšala za -2,4 % na 10,6 kg. Medtem ko je poraba švicarske čokolade ostala stabilna (+0,1 % na 6,3 kg), se je poraba uvožene čokolade zmanjšala za 4 % na 4,3 kg.