Prehrana ima ključno vlogo pri našem zdravju in počutju, vendar pa so sodobne prehranske navade pogosto v nasprotju s priporočili strokovnjakov. Članek raziskuje vpliv priljubljenih jedi, kot je ocvrt piščanec, na zdravje Slovencev, ob upoštevanju nacionalnih prehranskih navad in globalnih smernic za trajnostno prehrano.
Prehranska Priporočila za Zdravo Življenje: Zakaj je Ocvrtje Problematično?
Strokovnjaki iz Svetovne zdravstvene organizacije so pripravili prehranska priporočila, ki so prilagojena našim prehranskim navadam. Poudarek je na uživanju kakovostnih maščob in izogibanju živilom z zelo veliko maščobami, kot so cvrtje, mastni namazi in mesni izdelki. Priporočljivo je odločanje za puste vrste mesa in uvrstitev rib na jedilnik enkrat do dvakrat tedensko. Maščobe so sicer pomemben vir energije in so nujne za zdrav razvoj, saj vsebujejo potrebne maščobne kisline ter omogočajo absorpcijo nekaterih vitaminov, zlasti ob uživanju kakovostnih rastlinskih olj.
Ključna priporočila za uravnoteženo prehrano:
- Vsak dan uživajte posneto mleko in manj mastne mlečne izdelke. Izbirajte mleko z 1,5 do 1,6 odstotka mlečnih maščob ter jogurte in sire z manj maščobami, saj so mlečni izdelki pomemben vir kalcija.
- Čim manj uživajte slaščice in sladke pijače. Izogibajte se sladkim in gaziranim pijačam, ki vsebujejo veliko skritih kalorij, namesto tega se raje odločite za vodo, nesladkane čaje in 100-odstotne sadne sokove. Umetnim sladilom se izogibajte, če niste sladkorni bolnik. Ugotovljeno je, da je najbolj nezdravo za zobe uživanje slaščic in sladkih pijač med glavnimi obroki.
- Solite čim manj in omejite uživanje že pripravljenih slanih jedi. Čezmerno uživanje soli poveča tveganje za previsok krvni pritisk in s tem za bolezni srca in ožilja v starejših letih. Dnevno ne užijte več kot šest gramov soli (približno čajno žličko). Bodite previdni pri industrijsko pripravljeni hrani, kot so namazi, slani prigrizki, paštete in klobase, saj pogosto vsebujejo veliko soli.
- Večkrat na dan jejte veliko sadja in zelenjave. Obrok sadja ali zelenjave si privoščite vsaj petkrat na dan, še bolje pa bo, če si zraven privoščite polnozrnato štručko.
- Večkrat dnevno uživajte žita, testenine, kruh, riž in krompir. Odločajte se za polnozrnate izdelke, saj naj bo večina obrokov sestavljena iz ogljikohidratnih živil, kot so polnozrnata žita, testenine, müsliji, zdravo pripravljen krompir in riž.
Higienska in zdrava priprava hrane
Hrano je treba pripravljati higiensko neoporečno in na zdrav način. Zdravi načini kuhanja so tisti, ki ne zahtevajo dodatne uporabe maščob, kot so dušenje, kuhanje ali pečenje, namesto cvrtja. Sodobne posode omogočajo kuhanje z minimalno dodane maščobe. Pomembno je tudi, da na isti delovni površini ne režemo zelenjave in mesa zaradi nevarnih mikrobov. Umivanje rok pred, med in po obroku oziroma pripravi je samoumevno.
COOKING WITH ANDREJ/ZDRAVI RECEPTI/Part 1.
Slovenske Prehranske Navade pod Lupo Strokovnjakov
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že dve desetletji spremlja način prehranjevanja prebivalcev Slovenije. Dr. Urška Blaznik pojasnjuje, da se splošno stanje izboljšuje, saj uživamo manj sladkih pijač, vendar še vedno zaužijemo premalo zelenjave in sadja ter preveč mesa, naša hrana pa je preslana in presladka. Dr. Blaznik poudarja pomen prehranske pismenosti, saj ljudje »ogromno vedo o hrani in zelo malo razumejo«, ter dodaja, da »zdravje ne nastaja v zdravstvenih domovih, ampak povsod tam, kjer živimo.«
Priljubljenost mesnih jedi v Sloveniji
Statistični podatki podjetja Slorest, največjega slovenskega gostinskega podjetja, ki se ukvarja predvsem s prehrano na delovnem mestu, so pomenljivi. V njihovih restavracijah proda skoraj 60 odstotkov mesnih jedi. Gostje v Restavracijah 123 najpogosteje naročijo dunajski zrezek (vsak 20. obiskovalec). Piščančji zrezki se pogosto znajdejo na seznamu najbolj priljubljenih jedi v različnih oblikah - v omakah, pečeni, na žaru itd., kar kaže na splošno priljubljenost perutnine. Med priljubljenimi jedmi so tudi svinjski medaljoni, čufti v paradižnikovi omaki, pasulj s klobaso, leskovške pleskavice, bograč in ocvrti sir.
Regionalne razlike in izzivi
Po podatkih NIJZ se bolj nezdravo prehranjujejo v vzhodnem delu Slovenije, zlasti na Koroškem. Katarina Krenker, diplomirana medicinska sestra in koordinatorka promocije zdravja v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec, ugotavlja, da številni ljudje ne zajtrkujejo in jedo le dvakrat na dan, a takrat pojedo ogromne količine mesa in krompirja. Opozarja na prekomerno uživanje mastne prehrane in belega kruha ter pomanjkanje zelenjave, zlasti pri moških. Krenkerjeva poudarja, da je kljub visoki stopnji brezposelnosti in vplivu socialnoekonomskega statusa, zdrava prehrana lahko dostopna: »Zdrava prehrana ni draga,« poudarja, »če kuhamo iz osnovnih sestavin in ne kupujemo pripravljene hrane ali predelanih živil, za hrano ne bomo zapravili veliko.«
Dieta za Planet in Druge Prehranske Usmeritve
Znanstveniki so izračunali, da bi morali na svetovni ravni prepoloviti količino zaužitega rdečega mesa in sladkorja ter podvojiti količino zelenjave in oreščkov. Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa na dan (približno polovico rezine slanine) in 29 gramov perutnine (poldrugi piščančji ocvrtek). Zmanjšati bi bilo treba tudi vnos škrobnatih živil, kot je krompir, in jih nadomestiti s polnozrnatimi žiti, kot sta ječmen in rjavi riž. Po drugi strani bi morali vsaj podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerka in leča. Povprečni Evropejec poje štirikrat toliko rdečega mesa, kot ga predvideva dieta za planet, trikrat preveč krompirja in dvakrat preveč jajc.
Različne diete in njihov vpliv na zdravje
Mnogi Slovenci se, zlasti v začetku leta, odločajo za različne diete. Katarina Krenker ugotavlja, da je še posebej priljubljena LCHF (visokobeljakovinska) dieta, ki pa je z vidika zdravja dolgoročno lahko škodljiva. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Živalske maščobe, ki jih v veliki meri zapovedujejo take diete, so aterogene, kar pomeni, da mašijo žile.« Poleg tega te diete omejujejo vnos polnozrnatih žit, stročnic in sadja, ki so bogata s hranili, pozitivnimi za naše zdravje. Študije so pokazale, da večje uživanje sadja zmanjšuje možnosti za razvoj raka in srčno-žilnih bolezni.
Z vidika zdravja sta najbolj ustrezni sredozemska dieta in njena novejša različica - nordijska dieta. Te diete, podobno kot dieta za planet, temeljijo na zelenjavi in sadju, polnozrnatih žitaricah ter manjši količini rib in mesa. Nina Zupanič dodaja, da sta sredozemska in nordijska dieta tisti, »ki zagotavljata največ pozitivnih učinkov na zdravje in tudi dolgoročni sta, mogoče se ju je držati na dolg rok, nista zelo restriktivni.«
Prehrana v Medijih: Razprava na TV
Vprašanja o slovenskih prehranskih navadah, pripravljenosti za zmanjšanje mesa in sladkorja ter razlogih za nezdravo prehrano vsakega drugega prebivalca Slovenije, so bila predmet razprave. O tem so govorili v studiu TVSLO 1 klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, strokovnjak za prehrano dr. Peter Raspor in dr. Boris Kovač s Fakultete za vede o zdravju.
Kuharski izzivi in priljubljenost piščanca
V okviru kuharskega boja za 100 tisoč evrov se je predstavila vrsta tekmovalcev, ki so delili svojo strast do kuhanja. Med njimi je Blaž Čuš (23 let, Šentjur), ki rad pripravlja »Piščančji file na 1001 način«, kar kaže na vsestranskost in priljubljenost piščanca v slovenski kuhinji, četudi ne nujno ocvirnega. Drugi tekmovalci, kot je Branka Perc (34 let, Šmarje Sap), poudarjajo ljubezen do mariniranega mesa in zelenjave z žara. Ti primeri ponazarjajo raznolikost kulinaričnih preferenc in tehnik priprave mesa, ki so prisotne v slovenskem prostoru.
Med udeleženci so bili tudi:
- Alenka Zagorc (44 let, Brezovica), ki goji ljubezen do kuhanja in rad pripravlja meso ter sladice iz kvašenega testa.
- Blaž Kostanjšek (22 let, Celje), ki rad pripravlja vse.
- Boštjan Petek (28 let, Luče), ki najraje pripravlja jedi iz žara.
- Erika Jerkič (23 let, Ajdovščina), ki ljubi vse sladko.
- Gregor Kožar (22 let, Senovo), ki v kuhanju vidi umetnost, kot je platno za slikarja.
- Luigi Petrella (27 let, Maribor), za katerega je kuhanje kot ljubezen.
- Mišo Jovič (26 let, Koper), ki verjame v harmonijo v kuhinji in na krožniku.
- Mido Abdou (36 let, Kranj), ki si prizadeva biti vsak dan boljši kot včeraj.
- Robert Dežutelj (31 let, Ljubljana), za katerega je kuhinja ljubezen, disciplina in red.
- Sabina Tomažin (34 let, Krško), ki se v kuhinji počuti kot umetnica.
- Sanela Črešnik (20 let, Maribor), ki rada pripravlja jedi s svežo zelenjavo in zelišči.
- Tomaš Javurek (35 let, Škofja Loka), ki kuhinjo vidi kot živo stvar, kjer je vsak krožnik original.
- Vesna Budja (40 let, Kidričevo), za katero kuhanje ni le poklic, ampak užitek in način življenja.
- Žan Tominšek (19 let, Šentjanž), ki pravi, da recept nima duše, dokler mu je ne da kuhar.