Fižol (Phaseolus vulgaris) spada med metuljnice in je izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. V naše kraje je prišel kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo, zato lahko upravičeno rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Nizki fižol je vsestranska vrtnina, ki zraste okoli 0,5 m visoko in ne potrebuje opore.
Pogoji za uspešno setev in sajenje
Za uspešno kalitev fižol nujno potrebuje toplo zemljo. S setvijo ne hitite, saj prenizke temperature pomenijo slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice.
- Temperatura tal: Za najboljši razvoj nizkega fižola počakajte, da temperatura tal preseže 12 °C (minimalno 8 °C).
- Čas setve: Na prosto ga sejemo od konca aprila do konca avgusta (zrnatega do začetka avgusta).
- Globina: Semena posejemo približno 2 cm globoko v tla.
- Razmiki: Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm.
Če želite pridelek prej, lahko sadike vzgojite v rastlinjaku ali na obsijani okenski polici. Najbolje jih je posejati v lončke konec aprila. Sadike so pripravljene za presajanje že v 14 dneh.
Napotki za nego in oskrbo
Nizki fižol hitro prekrije gredice, zato je zelo hvaležna kultura za zapolnitev prostora. Kljub temu, da ne potrebuje opore, ga lahko pri bujni rodnosti podpremo s količki ali vodoravno mrežo, da se stroki ne dotikajo tal.
Gnojenje in zalivanje
Na dobro založenih vrtovih fižol ne potrebuje dodatnega gnojenja. Izogibajte se mineralnemu dušiku, saj fižolu bolj škodi kot koristi. Za boljšo rast priporočamo uporabo organskih gnojil, kot je Plantella Organik, v času rasti pa dodajanje magnezija, saj ga fižol potrebuje v večjih količinah.
Zalivanje je ključno v času cvetenja. Namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, pri čemer pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov, saj to spodbuja bolezni.
Izzivi pri gojenju: Bolezni in škodljivci
Pri fižolu se lahko srečamo z več izzivi:
| Škodljivec/Bolezen | Opis in ukrepi |
|---|---|
| Fižolar | Hud škodljivec v shrambi in na vrtu. Ličinke vrtajo luknjice v zrna. |
| Polži in bramor | Škodijo predvsem mladim rastlinam in kalečim semenom. |
| Rja | Najnevarnejša bolezen fižola, ki se hitro širi v vročini nad 25 °C. |
| Odpadanje cvetov | Pogosto posledica vročine in suše, ko se cvetovi ne morejo oploditi. |
Pobiranje pridelka in shranjevanje
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade, sveže stroke, ki še niso nitkasti. Pri zrnatem fižolu počakamo, da se stroki začnejo sušiti in zrn ni več mogoče prebosti z nohtom.
Po spravilu nadzemni del rastline porežemo, korenine pa pustimo v tleh, saj s pomočjo simbiotskih bakterij bogatijo tla z dušikom. Suha zrna shranimo v nepredušno zaprtih steklenih posodah, da preprečimo dostop fižolarju.