Tovarna čokolade Gorenjka letos praznuje stoletnico obstoja, kar bo Mestni muzej Radovljica junija obeležil s posebno razstavo o stoletni zgodovini tovarne. Ta razstava, naslovljena »100 let, polnih vsega dobrega«, bo predstavljala postopke izdelave čokolade in zgodovino leške tovarne, na ogled pa bo predvidoma od začetka junija do konca oktobra.
Kustosinja Mestnega muzeja Radovljica, Katja Kreutz Praprotnik, poziva javnost k sodelovanju pri zbiranju spominov in predmetov, povezanih z Gorenjko. Zanimivo je vse, od starih fotografij čokolade, proizvodnje ali denimo delavcev na sindikalnem izletu, do starih ovitkov čokolade, propagandnih materialov, letakov, plakatov in koledarjev. Posebej dragoceni so spomini ljudi, ki so v Gorenjki nekoč delali ali bili kako drugače povezani z njo, saj so to spomini, ki jih je vredno ohraniti za prihodnje generacije. Muzej lahko prevzame predmete, ki jih ljudje ne želijo več hraniti doma. Katja Kreutz Praprotnik je kot spodbudo delila tudi svoj spomin iz dijaških let, ko je decembra pomagala pakirati čokoladice v Gorenjki in se jih tudi dobro najedla.
Začetki slovenske čokoladne industrije
Čokolada ima na Slovenskem bogato tradicijo, saj njena zgodba sega v leto 1921, ko so v samostanu trapistov zagnali prva stroja za proizvodnjo čokolade. Slaščičarstvo je prehrambena obrtna ali industrijska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem slaščic in peciva.
V 20. letih 20. stoletja sta se pri nas rodila še dva obrata čokoladnih izdelkov: Karl Zalokar je v Mariboru ustanovil Mirim, na Primorskem rojeni trgovec Adolf Zavrtanik iz Trsta pa Tvornico čokolade v Lescah. Tudi industrijo na Gorenjskem je pospešila železnica sredi 19. stoletja. Med proizvajalci živilskih izdelkov so v Radovljici in njeni okolici delovali predvsem manjši mesarji in peki.
Adolf Zavrtanik in Tvornica čokolade Lesce
Podjetnik Adolf Zavrtanik, ki je pod svojim imenom ustanovil Tvornico čokolade, je zgodbo o tovarni čokolade v Lescah začel leta 1922. Zavrtanik se je rodil v Solkanu leta 1882, po izobrazbi je bil trgovec. Preselil se je v Trst, kjer je imel trgovino v Ulici Porta, kasneje pa je delal v tovarni čokolade Lejet. Ime Lejet je bilo med ljubitelji čokolade v Trstu zelo priljubljeno še v 20. in 30. letih 20. stoletja, dokončno pa je zamrlo zaradi druge svetovne vojne leta 1942. Tovarno Lejet je ustanovil eden nekdanjih delavcev francoskih korenin, pred tem zaposlen v eni prvih tovarn čokolade v Trstu Angele Valerie v drugi polovici 19. stoletja.
Zavrtanik je z ženo Gemmo Babuder (rojeno 3. decembra 1883 v Trstu, umrlo 17. januarja) in petimi otroki (Milena, Elizabeta, Viktor, Ada, Lidija) leta 1921, ob vzniku fašizma in preganjanju Slovencev, pobegnil v Kraljevino Jugoslavijo. Najprej so se naselili na Bledu, nato so se leto pozneje preselili v Lesce k družini Dobrila, pri kateri so v spodnjih prostorih stanovanja začeli izdelovati čokolado.
Očitno iznajdljiv Zavrtanik je v tulcih topovskih granat prepoznal potencialno orodje za proizvodnjo čokoladnih izdelkov, saj je iz tulcev izdelal valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso, mehčali pa so jo z lesenim tolkalom. Njihove prve čokolade so bile majhne in različnih oblik, med drugim ribice in srčke, ki so jih prodajali tako v trgovinah kot po sejmih.
Leta 1928 so Zavrtanikovi zgradili tovarno s sodobnimi stroji. Takrat so na leto izdelali okoli 15 ton čokolade in čokoladnih izdelkov. Podjetje je bilo izrazito družinsko, saj je skupaj z družinskimi člani zaposlovalo do sedem delavcev. Zaradi kakovosti so njihove čokolade slovele daleč naokrog, tako so bili med njihovimi rednimi kupci tudi člani kraljeve družine Karadžordžević.
Sredi 30. let so tovarno zaradi povečanja obsega proizvodnje razširili in po besedah kustosinje Katje Praprotnik se je proizvodnja na tej lokaciji ohranila vse do 80. let 20. stoletja.
Tovarna Mirim v Mariboru
Mirim je bila slovenska tovarna čokolade, ki sta jo leta 1922 ustanovila Karl in Ema Zalokar v Mariboru. Stroje za proizvodnjo čokolade sta kupila v Nemčiji. V prvih letih so izdelovali le čokolado v velikih ploščah. Ko so s širitvijo proizvodnje postali prostori podjetja na Prešernovi ulici v Mariboru pretesni, so se preselili v nove prostore na Trubarjevi ulici v Mariboru. Kasneje so se zaradi pritožb sosedov o hrupu preselili na Meljski hrib. Proizvodnjo so razširili na vse vrste čokoladnih izdelkov. Konec 30-ih let 20. stoletja so v tovarni izdelali okoli 2000 kg čokolade, čokoladnih bombonov in kakava na dan. Leta 1940 so celotno proizvodnjo preselili v Zagreb. Leta 1947 se tovarna združi z zagrebškima tovarnama Tvornica za proizvodnju čokolade i kandita Union in Poduzeće za proizvodnju čokolade i bombona.
Nacionalizacija in razvoj Gorenjke
Med vojno je delo v tovarni Zavrtanik v veliki meri obstalo. V začetku decembra leta 1946 pa je bila Tvornica čokolade Zavrtanik nacionalizirana. Kljub podržavljenju je ustanovitelj, Adolf Zavrtanik, ostal tehnični vodja, v podjetju sta ostali tudi njegovi hčeri, ena od njih, Milena Potrata, je pozneje prevzela očetov položaj. Tudi v povojnem pomanjkanju surovin se je Zavrtanik znova izkazal, proizvodnjo je vzpostavil predvsem z maščobnimi nadomestki, pomanjkanje je v teh letih vodilo tudi v izdelavo napolitank, navaja Gorenjkin katalog.
Od leta 1948 je delovala kot Gorenjska tovarna čokolade, desetletje pozneje pa je bila preimenovana v Gorenjka, tovarna čokolade Lesce. Leta 1964 se je pridružila tovarni Šumi v Ljubljani. Šumi se je pet let pozneje pridružil Žitu, v začetku 70. let. Šele v začetku 80. let minulega stoletja so proizvodnjo čokolade iz stare tovarne preselili na današnjo lokacijo.
Inovacije in izvoz
Kot prvi izvoz na zahodni trg se je v zgodovino zapisalo dva tisoč kilogramov mlečne čokolade že leta 1953, ki je odpotovala v London. Leta 1981 so bile prve čokolade prodane v Kuvajt. Gorenjka je vselej večino svojih izdelkov prodala na slovenskem trgu, tako kot jih proda še zdaj.
Podobno kot so ob pomanjkanju surovin v 80. letih začeli v Gorenjki izdelovati čokolade z rozinami, arancini, koruznimi kosmiči, rižem in celo čokolade brez čokolade, pri katerih so rjavo barvo dosegli z rožičevo moko, kar pa kupcev ni prepričalo. Podobno neuspešen je bil menda poskus z jogurtovimi tablicami z okusom limone, jagode in marelice.
Tovarna iz Lesc slovi še po temni čokoladi mistica z različnimi dodatki ter jedilni čokoladi chef za peko. Še vedno je najbolj prepoznavna po mlečni čokoladi s celimi lešniki. Ob letošnji obletnici so izdali posebni seriji jedilne čokolade in čokolade v prahu v retro videzu, v ponudbi imajo tudi mlečno čokolado z zlatimi lešniki, kupiti pa jih je mogoče v večjih trgovinah.
Gorenjka danes
Družba Žito, članica hrvaške Skupine Podravka, je prodala konditorski del poslovanja, ki vključuje blagovne znamke Gorenjka, Šumi, Herba, Mistica in Bali. UPI Star Sarajevo je v lasti družine Rusmirja Hrvića, podjetnika iz BiH ter solastnika in glavnega izvršnega direktorja AS Holdinga.
Ob letošnji obletnici je Gorenjka v počastitev visokega jubileja izdala serijo jubilejnih čokolad v retro podobi, na tradicionalnem festivalu čokolade v Radovljici pa se je predstavila s stokilogramsko čokolado. Odprtje razstave v Radovljici bodo spremljali tudi različni dogodki, od sladke delavnice do nagradne igre, pri kateri bodo šolarje povabili k izdelovanju osnutkov ovitkov za čokolado Gorenjka.
Sicer pa je bil doslej ene največjih »porcij« Gorenjkine čokolade - za tedanjih deset milijonov tolarjev - deležen 90-letni Rudi Klemenc iz Kranja, ki je v akciji Podarim - dobim sredi 90. let.
tags: #gorenjka #cokolada #wikipedija