Nosečnost, porod in materinstvo so del pomembnega življenjskega prehoda, ko se ženska sooča s telesnimi in duševnimi izzivi. Obdobje nosečnosti je za vsako žensko pomembno in posebno obdobje, ki prinaša številne spremembe - tako fiziološke in telesne kot tudi psihološke. Nosečnice navadno čutijo veliko odgovornost ter skrb zase in za razvijajočega se otroka.
Sreča, povezana z drobnim bitjem, ki raste, se pogosto izmenjuje z zaskrbljenostjo glede tega, ali dela vse prav, ali je otroček zdrav in kakšne spremembe telesa lahko pričakuje. Da bodo meseci veselega pričakovanja zadovoljni in zdravi, je prav, da nosečnica o svojem novem stanju izve čim več.
Načrtovanje nosečnosti in intimnost
Načrtovanje nosečnosti je čudovito obdobje, polno pričakovanj, sanjarjenja in skupnih ciljev. Hkrati pa lahko prinaša tudi nova vprašanja, pritiske in pogosto tudi tišino tam, kjer bi si želeli več pogovora - v spalnici. Zato je iskren, spoštljiv in odprt pogovor s partnerjem ključen.
Mnoge pare preseneti, kako hitro se lahko intimni trenutki spremenijo v opravilo, še posebej, če sledita plodnim dnem, merita ovulacijo ali sta v postopku zdravljenja neplodnosti. Če začutite, da spolnost ni več sproščujoča, temveč obremenjujoča, je to pomemben znak, da je čas za pogovor.
Spolnost med načrtovanjem nosečnosti pogosto odpira teme, ki so lahko zelo osebne: strah pred neuspehom, občutek dolžnosti, utrujenost, izguba želje ali pritisk časa. Ko govorita o tem, kaj doživljata, lažje ohranita intimnost tudi takrat, ko telo morda ni vedno pripravljeno ali ko zanositev ne pride tako hitro, kot sta upala. Morda se zdi nerodno, toda prav ti pogovori so pogosto tisti, ki v odnos vnesejo največ globine.
Primeri fraz za pogovor lahko vključujejo: "Zadnje čase veliko razmišljam o tem, kako doživljava spolnost zdaj, ko načrtujeva nosečnost.", "Zelo si želim, da bi bila najina bližina še naprej nekaj lepega, ne glede na to, kaj se dogaja s plodnimi dnevi." ali "Zanima me, če je kaj, kar ti je v tem obdobju težko ali ti povzroča pritisk." Ni pravilne ali napačne teme; gre za to, da vsak pove, kako se počuti.
Intimnost ni samo fizična. Včasih najbolj poglobi odnos prav skupen večer na kavču, dolg objem, kuhanje večerje ali pošiljanje prijaznega sporočila čez dan. Seveda si želita dojenčka in razumljivo je, da v določenem trenutku postane zanositev najpomembnejša stvar.
Za zanositev so potrebni trije pogoji: ovulacija, oplojeno jajčece in njegovo ugnezdenje v endometriju. Jajčece mora biti oplojeno ob pravem času - v plodnih dneh, ki so običajno nekaj dni (3-4) pred ovulacijo in 24 ur po njej. Ovulacija nastopi s sprostitvijo dozorelega jajčeca iz jajčnika.
Prvi znaki nosečnosti in vodenje
Prvi znak nosečnosti je običajno izostanek menstruacije, nato pa nastopi utrujenost, jutranja slabost in dojke postanejo bolj občutljive ali celo boleče. Nosečnica postane bolj občutljiva na vonjave. Prvih 12-14 dni po zanositvi se lahko pojavlja blag krvav izcedek iz nožnice, pa tudi malce povišana temperatura in občutek napihnjenosti.
Prvi pregled pri osebnem ginekologu naj ženska opravi kmalu po zanositvi oziroma v prvih desetih tednih. Zdravnikovo spremljanje zarodka na začetku nosečnosti je pomembno, saj zagotavlja, da nosečnost poteka brez ali s čim manjšimi zapleti. Na prvem pregledu ginekolog nosečnici postavi tudi še druga vprašanja, kot na primer o počutju doma in na delovnem mestu, prebolelih boleznih in navadah. Tako lažje naredi načrt za vodenje nosečnosti.
Ginekolog opravi ultrazvok, s katerim se prepriča, ali se je plod pravilno ugnezdil, in oceni trajanje nosečnosti. Nosečnica opravi tudi testa za sifilis in hepatitis B, pregledajo ji kri in urin. Kasneje ginekologa obiskuje enkrat na mesec do konca nosečnosti. Med 11. in 14. tednom nosečnosti opravi nuhalno svetlino, v 20. tednu pa morfologijo ploda. Vse nosečnice imajo na voljo osnovno zdravstveno skrb.
Duševno zdravje v nosečnosti in po porodu
V nosečnosti se poleg veselja in radostnega pričakovanja pojavljajo tudi drugi občutki in razpoloženja. Potreba po daljšem počitku in spanju je v začetku nosečnosti pogosta, ker se telo in um skušata kar najbolje prilagoditi novemu dogajanju. Nekatere stiske so zgolj prehodne, v nekaterih primerih pa gre za večje spremembe razpoloženja in počutja, ko oseba potrebuje podporo in pomoč pri razreševanju le-teh.
Depresija v nosečnosti in po porodu
Nosečnice se lahko srečajo z depresivnostjo, ki v nekaterih primerih zahteva ukrepanje. Črne misli, ki kar vztrajajo, in nenehna nagnjenost k joku so znak, da posameznica potrebuje podporo in pomoč pri razreševanju duševnih konfliktov.
Pri depresiji posameznico preplavijo občutki nemoči, žalosti, manjvrednosti, krivde ali izgube volje do življenja. Počuti se osamljeno, težko se osredotoči, počasi razmišlja, je zelo neodločna ter pozablja bolj kot ponavadi. Dogajanje okoli nje je ne zanima, izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so jo nekoč veselile. Opazno je nihanje v telesni teži, navzgor ali navzdol, ki je lahko povezano tudi s spremembo teka ter težavami s spanjem.
Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 15 do 20 % nosečnic. V obdobju po porodu se lahko pri ženski pojavijo težave na področju duševnega zdravja; dojenček je ne zanima, ali pa je celo preveč zaskrbljena zanj. Ko je več naštetih znakov prisotnih večino dneva in to traja vsaj dva tedna zapored, posumimo, da gre za depresijo. V takšnem primeru je potrebno poiskati ustrezno strokovno pomoč. Pri nekaterih ženskah je depresija navzoča že pred nosečnostjo, pri drugih pa se prvič pojavi v nosečnosti.
Tesnoba (anksioznost) v nosečnosti in po porodu
Tesnoba, ki jo s tujko poimenujemo anksioznost, se lahko pojavi v nosečnosti ali po porodu. Nekatere posameznice doživljajo izjemno neprijetne telesne občutke, kot so: mravljinčenje v rokah in nogah, mrazenje, navali vročine, drgetanje, oteženo dihanje, pospešen in/ali nereden utrip srca. Ko posameznico muči tesnoba, lahko izkusi napade panike. Lahko se pojavijo neprijetne vsiljive misli ali podobe, ki sprožajo tesnobo, in vedenja, ki so namenjena njenemu olajšanju.
Dejavniki tveganja za duševne težave
Med dejavnike tveganja za pojav duševnih težav v nosečnosti in po porodu uvrščamo določene biološke dejavnike (npr. duševne težave pred zanositvijo), prisotnost motenj razpoloženja v družini, osebnostne lastnosti (ranljivejše so tiste posameznice, ki so bolj zaskrbljene, črnoglede), zgodnje neprijetne izkušnje in izgube. Določeni življenjski dogodki so za posameznico bolj ali manj obremenjujoči - odvisno od njene lastne zaznave in presoje, kaj je pomembno in kaj ne.
Med izrazite sprožilne dejavnike stisk v tem obdobju sodijo npr. zdravstvene težave matere ali dojenčka, nesoglasja med partnerjema, finančne težave, nenačrtovana ali nezaželena nosečnost. Tudi nekateri dogodki, ki so načeloma pozitivni, lahko v določenem trenutku predstavljajo (pre)velik stres, npr. selitev.
Kako poiskati pomoč
Pomembno je vedeti, da se pri ženski lahko pojavijo le nekateri izmed zgoraj naštetih znakov. Pomembno je, koliko časa so prisotni in kako intenzivni so. Strokovnjaki bodo v pogovoru ocenili, kako hude so težave, in se skupaj z vami odločili za najustreznejšo pomoč v obliki svetovanja, psihoterapije ali zdravil.
Pri blažjih oblikah lahko pomaga tudi podpora bližnjih v obliki pogovorov, skupnih dejavnosti in razvedrila. Morda se lahko v svojem kraju pridružite skupini, kjer se pod strokovnim vodstvom srečujejo ženske s podobnimi težavami. Primeri virov pomoči vključujejo urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (vsak delovni dan od 8. do 12. ure).
Zdrav življenjski slog v nosečnosti
Prehrana v nosečnosti
Primerna in zdrava prehrana je za nosečnico ključnega pomena, saj zelo vpliva na njeno počutje. Pomembno je, da ženska v tem času uživa raznoliko in polnovredno hrano, paziti pa mora tudi na število in velikost obrokov. Potreba po mineralih in predvsem vitaminih se v času nosečnosti precej poveča.
Najpomembnejši so vitamin A, ki je nujno potreben za rast otrokovih celic, vitamini iz skupine B (B1, B2, B6, B9, B12) ter vitamina C in D. Poleg teh vitaminov imajo pomembno vlogo še jod, železo in kalcij.
- Izredno pomembna je folna kislina (vitamin B9), ki je potrebna za tvorbo krvnih telesc in njihovo pravilno delovanje ter za razvoj osrednjega živčevja pri otroku. Zdravniki svetujejo jemanje te kisline že 3 mesece pred načrtovano nosečnostjo ter še 12 tednov po zanositvi.
- Vitamin B6 igra pomembno vlogo pri pravilnem razvoju možganov in osrednjega živčevja, pomaga pa tudi proti jutranji slabosti.
- Vitamina B1 in B2 sta pomembna zaradi energije, ki jo ženski v času nosečnosti še posebej primanjkuje.
- Vitamin C je pomemben za razvoj novih tkiv, vitamin D pa je nujen za pravilno delovanje in absorpcijo kalcija v telo ter za rast otrokovih zob in kosti.
Poleg vseh potrebnih vitaminov in mineralov naj nosečnica uživa veliko žitaric, mleka in mlečnih izdelkov, jajca, pusto meso ter morske ribe. Izogiba naj se zelo mastni hrani in sladkorju oz. naj s tem nikar ne pretirava. Prav tako naj ne uživa večjih količin pijač, ki so gazirane ali pa vsebujejo kofein (kave, čaji, energijske pijače).
Telesna dejavnost v nosečnosti
Eden najpomembnejših dejavnikov zdravega življenjskega sloga je telesna dejavnost, ki mora biti redna, primerno intenzivna in prilagojena posamezniku. Kljub temu, da je nekoč veljalo prepričanje, da se v času nosečnosti ni priporočljivo "športati" in "migati", pa ima redna telesna dejavnost v času nosečnosti mnoge pozitivne učinke.
Le-ta ohranja telesno pripravljenost (srčno-žilnega, dihalnega in mišično-kostnega sistema), uravnava telesno maso, zmanjšuje tveganje za zaplete po porodu, zmanjšuje stopnjo nosečniških težav (bolečine v predelu spodnjih reber, krčne žile, krči v nogah, otekanje, bolečine v medeničnem obroču ali ledvenem delu hrbtenice …), izboljšuje telesno držo, hkrati pa pozitivno vpliva na počutje žensk.
Vse našteto vodi tudi v manjše tveganje za pojav preeklampsije, gestacijsko hipertenzijo, nosečniško sladkorno bolezen in prekomerno povečanje telesne mase. Normalno je, da se nosečnica zredi za 10-13 kg. Težo nosečnice ves čas spremlja ginekolog, ki jo ob preveliki ali premajhni teži takoj opozori.
Vaje za ogrevanje med nosečnostjo (te naredite pred raztezanjem) | 5-minutna vadba za nosečnost
Smernice za telesno dejavnost
Redna telesna dejavnost ima v času nosečnosti veliko pozitivnih koristi, vendar pa je pri opredelitvi in značilnostih telesne dejavnosti predvsem potrebno upoštevati, koliko so bile ženske telesno dejavne pred nosečnostjo, s kakšnimi oblikami telesne dejavnosti so se ukvarjale, kar pomeni, da so v obdobje nosečnosti vstopile z različno stopnjo telesne priprave.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je novembra 2020 izdala najnovejša priporočila o telesni dejavnosti za vse starostne populacije ter različne posebne skupine, kamor so spadale tudi ženske v času nosečnosti in ženske v poporodnem obdobju. Tako najnovejše smernice narekujejo, da naj bodo nosečnice brez kontraindikacij redno telesno dejavne, in sicer 150 minut na teden. To naj bi predstavljala zmerno intenzivna aerobna telesna dejavnost, hkrati pa priporočajo tudi izvajanje vaj za razvoj moči ter nežno in pazljivo raztezanje mišic. Podobno priporoča Ameriški kolidž športne medicine (ACSM), saj za nosečnice brez kontraindikacij svetujejo izvajanje telesne dejavnosti vsaj 3-krat tedensko, še bolje pa vsakodnevno.
Ameriško združenje porodničarjev in ginekologov (ACOG, 2020) je oblikovalo smernice za telesno dejavnost žensk v času nosečnosti, in sicer za tiste, ki so bile popolnoma nedejavne pred nosečnostjo, za tiste, ki so bile občasno dejavne in za tiste, ki so bile redno telesno dejavne:
- Telesno nedejavne ženske pred nosečnostjo: Priporočen je posvet z ginekologom ali strokovnjakom za vadbo v nosečnosti, ki ji bo priporočal ustrezno obliko dejavnosti glede na njeno stanje in želje. Priporočljiva je hoja v naravi.
- Občasno telesno dejavne ženske pred nosečnostjo: Priporočljive so dejavnosti, kjer so sklepi manj obremenjeni, kot na primer kolesarjenje na sobnem kolesu, vadba v vodi in plavanje, hitra hoja. Vadbo je priporočljivo izvajati od 3- do 4-krat tedensko in sicer vsaj od 15 do 30 minut. Nosečnica naj z novo obliko telesne dejavnosti ne začne pred 13. tednom nosečnosti.
- Redno telesno dejavne ženske pred nosečnostjo: Ženske lahko nadaljujejo z vadbo, ki so jo izvajale pred nosečnostjo, vendar pa je vseeno priporočljivo, da se posvetujejo s strokovnjakom s tega področja, saj je potrebno prilagoditi intenzivnost in količino vadbe z namenom preprečitve različnih nevarnosti (dvig temperature, pomanjkanje kisika, padec glukoze v krvi …).
Vsa priporočila veljajo za zdrave nosečnice, ki nimajo zdravstvenih težav, saj je v nasprotnem primeru priporočen posvet z ginekologom ali osebnim zdravnikom. Na splošno velja, da naj nosečnica izbere tisto vrsto telesne dejavnosti, ki jo z veseljem izvaja, kjer lahko nadzoruje intenzivnost in ki jo že obvlada, saj čas nosečnosti ni primeren za učenje novih športov. Nosečnica se lahko udeleži vadb, ki so namenjene nosečnicam in jih izvajajo usposobljeni strokovnjaki ali pa izvaja telesno dejavnost sama oziroma s partnerjem, če ji je tako ljubše.
Vrste priporočenih dejavnosti
Med telesnimi dejavnostmi, ki jih lahko nosečnica izvaja, spadajo hoja, pohodništvo, nordijska hoja, aerobika, kolesarjenje na sobnem kolesu, joga, pilates, vadba za moč, plavanje in vadba v vodi. Tek ter športi z loparji so varni, vendar v primeru, da jih je nosečnica izvajala že pred zanositvijo.
Kdaj prekiniti telesno dejavnost (Kontraindikacije)
Telesna dejavnost nosečnic je priporočljiva in dobrodošla, vendar pa je pri izvajanju vseeno potrebno zmeraj poskrbeti za varnost. Izogibati se je potrebno dolgotrajnemu ležanju na hrbtu od drugega trimesečja, saj pride do sindroma zgornje vene cave (preprečen je dotok krvi skozi zgornjo veno cavo in lahko pride do slabosti ali omotičnosti ali celo do omedlevice).
V nadaljevanju so naštete absolutne in relativne kontraindikacije ter primeri ali pojavi, kdaj je potrebno s telesno dejavnostjo takoj prekiniti:
Absolutne kontraindikacije:
- Resne srčne in pljučne bolezni
- Grozeč prezgodnji porod
- Večplodna nosečnost z grozečim prezgodnjim porodom
- Predležeča posteljica po 26. tednu
- Slabost materničnega vratu
- Krvavitev iz nožnice v 2. in 3. trimesečju
Relativne kontraindikacije:
- Kronični bronhitis
- Srčne aritmije
- Slabo urejen diabetes tipa 1
- Spontani splav v 2. trimesečju
Starost in plodnost
S starostjo se možnosti za rojstvo zdravega otroka zmanjšujejo. Najbolj primerna starost za zanositev je okoli 24 let, kar velja tako za ženske kot tudi moške. Po 35. letu se plodnost žensk zmanjšuje.
Oba, tako moški kot ženska nosita odgovornost, če pri oploditvi ne gre vse po pričakovanjih. V 35 odstotkih je vzrok za neuspešno oploditev pri moškem, v 35 odstotkih pri ženski. Pri ostalih 30 odstotkih pa je vzrok nepojasnjen. Spočetje novega bitja ni tako preprosto, kot si mnogokrat predstavljamo. Tudi če partnerja s plodnostjo nimata težav, je možnost, da bo ženska zanosila že v prvem poskusu, le ena proti tri. Lahko se zgodi, da se, čeprav sta normalno plodna, zanositev zgodi šele po letu dni.
Razvoj otroka v maternici: Pomen glasu in komunikacije
Pogovor z otrokom lahko pomembno vpliva na njegov zgodnji razvoj jezikovnih spretnosti. Raziskave kažejo, da poslušanje vašega glasu otroka v maternici sprosti in zniža njegov srčni utrip, to pa predstavlja temelj za vzpostavljanje vezi in zgodnji razvoj jezika.
Sluh se med nosečnostjo razvija v določenem zaporedju. Ušesni polž (odgovoren za pretvarjanje zvočnih valov) se dobro oblikuje do 15. tedna nosečnosti in popolnoma deluje do 20. tedna, vendar pa se z možgani poveže šele približno med 24. in 30. tednom nosečnosti. Čeprav zvok pride v ušesa, ga otrokovi možgani »slišijo« šele v tretjem trimesečju. Medtem pa otrok že spoznava življenje v maternici prek vonja, dotika in gibanja.
Najverjetneje vaš dojenček najprej sliši notranje dogajanje v vašem telesu: srčni utrip, dihanje in brbotanje hrane, ki se prebavlja. Najpomembnejši zvok zanj pa je vaš glas, za katerega velja, da je najintenzivnejši zvok, ki ga v maternici lahko sliši. Če so zvoki dovolj glasni ali dovolj blizu, lahko sliši tudi dogajanje okoli vas, se odziva na glasbo, nenadne zvoke in spozna glasove drugih družinskih članov. Ko slišijo znane besedne vzorce, se jim zniža srčni utrip, kar pomeni, da jih to sprošča. Še bolj neverjetno pa je, da se spomnijo, da so besede slišali, tudi če je med branji nekaj tednov premora in tudi če jih bere nekdo drug.
V tretjem trimesečju si lahko izberete najljubšo otroško pesmico ali kratko zgodbico in jo poskusite enkrat na dan glasno prebrati. Poiščite miren prostor, globoko vdihnite in se sprostite. Dokazano je, da lahko visoka raven stresa vpliva na otrokovo odpornost, zato je lahko čas, ki ga preživite v miru in v stiku z otrokom, koristen z več vidikov. Če branje trebuščku res ni za vas, ne skrbite, saj vaš dojenček vsakič, ko spregovorite, spoznava vaš glas, zato se bo vez med vama razvijala naravno. Bodite pozorni na spremembe v otrokovem vedenju.
Možni zapleti v nosečnosti
Zapleti v nosečnosti so zapleti, ki se pojavijo samo med nosečnostjo. Lahko vplivajo na nosečnico, plod ali oba in se lahko pojavijo v različnih obdobjih med nosečnostjo. Eden od najbolj neljubih zapletov je spontani splav, ki se največkrat pojavi v prvem trimesečju nosečnosti. Večplodna nosečnosti, katere najbolj enostavna oblika je rojstvo eno- ali dvojajčnih dvojčkov, je obravnavana kot tvegana, saj predstavlja za žensko telo veliko večjo obremenitev.
V nosečnosti lahko kljub zdravemu načinu življenja pride tudi do zapletov in resnejših težav z zdravjem in/ali zdravjem razvijajočega se otroka. Če je nosečnica v prejšnjih nosečnostih ali po porodu izkusila katerega od naštetih pojavov ali težav, bo deležna ustrezne dodatne zdravstvene skrbi: ponavljajoči se spontani splavi (trije ali več) in prezgodnji porod pred 34. tednom.
Pomen podpore in informacij
V nosečnosti je pomembno, da ženska skrbi za svoje zdravje. S tem skrbi tudi za zdravje razvijajočega se otroka. Če so potrebne dodatne informacije glede zdravega načina življenja, se je mogoče z vprašanji obrniti na izbranega zdravnika, ginekologa, babico ali medicinsko sestro. Vsekakor je obdobje nosečnosti posebno obdobje, ki ji sledi še bolj poseben čas. Nekatere ženske stopijo prvič v vlogo mame, za druge to ne bo prvič, toda vseeno prinese določeno spremembo v življenje.
tags: #testo #pregnetemo #in #vmesimo #se