Besedišče govora vasi Lopar in informacije o kisu

Ta članek zajema zbrano besedišče govora vasi Lopar ter podrobne informacije o kisu, njegovi izdelavi in uporabi.

Besedišče vasi Lopar

Besedišče govora vasi Lopar je bilo zbrano v letih od 2010 do 2014. Pomemben delež besed in besednih zvez je še vedno shranjen med arhivskimi zapiski, poleg tega pa obstajajo tudi še nezabeleženi izrazi. Žal se je v zadnjih 70 letih izgubilo veliko besed, a se besedišče še vedno dopolnjuje in popravlja.

Besede so zapisane približno, saj še niso bili določeni simboli za narečne glasove, kot so značilni ćj in dj ter dvoglasniki ae, ea, ou, ie. Ob besedah je poskus razumevanja njihovega izvora, izhajajoč iz osnovne predpostavke, da so izvirni istrski govori nastajali v tem prostoru in da je mogoče preko istrskih narečij priti do začetne faze oblikovanja glasov za označevanje pomenov, kar predstavlja začetek nastajanja sedanjega jezika. Te trditve so postavljene kot izhodiščne delovne predpostavke.

Del besedišča je bil uporabljen v radijskem nizu "Šak šak je delala" na Radiu TRST A v letih 2012/2013 pod uredništvom Loredane Gec.

Izbrani izrazi in etimološke povezave

(V)Ahtat - pazit. Primer: 'Ahtaj se, da se ne udareš!' - Pazi, da se ne udariš! Povezava z 'varvat', 'vardjan', 'Varda', ital. 'attenzione', angl. 'attention'.
Arš (Marš) - dejanje in vzklik, ko nekoga odganjamo, npr. psa ali človeka. Primer: 'Arš!, pubere se ća!'. Povezava z 'marširati', 'erš', 'merš', 'maša'.
Bacić - poljub. Primer: 'daj me en baci' - poljubi me. Iz 'bac' - oponašanja glasu pri poljubu.
Bacilirat (bacilat) - skrbeti, sekirati se. Primer: 'ma ka baciliraš!' - zakaj se sekiraš? Iz osnove 'bat' - zvok udarca.
Bakuon - kos. Primer: 'je poju dva bakona mesa' - je pojedel dva kosa mesa; 'hitmo na bakuone' - razrežimo na kose.
Bala - žoga, krogla, zvitek, stlačeno seno ali slama. Primer: 'hite me balo' - podaj mi žogo; 'narede eno balo sniega' - naredi kepo snega; 'zvij lano na balo' - zvij volno v klopčič. Ind-evr 'bal', angl. 'ball', ital. 'balin'.
Banda - tolpa.
Bandera - zastava. Primer: 'Noset bandero' - nositi zastavo in tudi biti idejni vodja. Od 'vahtera', 'vejhtat' - plapolati; angl. 'flag', ital. 'bandit'.
Bask - sadovi omele, zajedalca na hrastu, jablanah. Iz sadov so izdelovali lepilo za premazovanje limanic za lovljenje ptic.
Baštardo - mešanec; stranski poganjek npr. pri paradižniku. Od 'votrok z bašte'; angl. 'bastard', ital. 'bat'.
Be - vzklik na začetku stavka, ki ponazarja pomislek ('torej'); izraz za nedoločeno količino ali kakovost. Primer: 'Be, ne znan.'; 'Kaku je? - Be, be, ena ruba'.
Be - bi, da bi. Primer: 'be bla ura' - bi bila ura.
Bejat - blažen, blagrovan. Primer: 'bejat potrpeć' - blagor tistemu, ki je potrpežljiv. Iz 've' (kot) in 'ar' (ind. izraz za 'boga'), 'kot bog' - božansko.
Belica - figa; kača.
Ben - no, v redu; torej, potemtakem; dobro. Primer: 'ben, ku nećeš ti?'; 'ben ka ćemo?'; 'ben, ben!'. Povezava z 'vel', 'velo', kot nasprotje izrazu 'malo' (ital. 'male').
Bešća (blago) - živina, tudi v pomenu divjosti in hudobnosti. Primer: 'slap ku bešća' - hudoben; 'divje ku bešća' - nevzgojen. Iz 'borštja' v smislu divje živali - ital. 'bestja', angl. 'beast'.
Bisaga - platnena vreča, ki je bila obešena na hrbet osla z obeh strani sedla. Primer: 'Cigani gredo, bisage neso' - ljudska rimanica. Od 'viseti'; vez z 'žakilj', 'sacco'.
Bitiega - trgovina. Iz 'se botat'; vez z 'betola'. Madž.
Bjondast - svetlolast.
Bot - krat; pari, enaki. Primer: 'enbot en maj vać' - enkrat in nikoli več; 'zdaj smo se bot' - zdaj sva se poravnala. Povezava z 'bat'.
Boršt - ime krajev v Istri, izvorno ime za gozd, iz katerega izhaja tudi 'bošk', ital.
Boža draga - draga v smislu prehod.
Bože - roke, sklenjene k molitvi, bogu. Primer: 'drže bože en mole', 'skleni roke h bogu in moli'.
Broskva - zelje.
Broštolin - kozica z ročko za praženje kave. Vez z 'rošto', srb. 'roštilj', ital. 'arrostire', nem. 'hraustian'.
Bubi - ime za osla; v 60.
Bucat - (seno, denar).
Buka (bukica) - kapa, kapica (otr.). Primer: 'daj buko na glavo!'. Vez s 'kapuća', z 'ubuket' (obleči), z 'barieta' in tudi 'kapa' - glava.
(Se) bušćet - bleščati se. Vez z angl.
Buštin - nedrc. Vez z ital.
Buža - luknja. Ital.
Caveta - sova.
Cencljat - rezati s slabim nožem in tako razcefrati stvar, ki jo režemo. Prim. cendrat.
Kundužet - s sabo vleči. Od 'cen' (s čen) v smislu 's seboj' in 'derat'; angl. 'to drag', lat.
Cenjat - cefrati.
Ciedet - dopustiti, da se nekaj zgodi; odreči se v korist nekoga; popustiti. Primer: 'so ciedle, da grejo pu njihoven'; 'su jen ciedle en kuos zemlje'; 'krepet ja, ma ciedet ne'. Ital. 'cedere', angl. 'to cead'.
Ciegou - opeka, včasih polna opeka, ki je služila za podkrovje, danes opeka na splošno. Iz 'cegula' - polnih glinastih pečenih plošč - v lat.
Cikat - zizet.
Ciment (cement) - cement. Od 'kamen' preko lat. 'caementum' (neobdelan kamen); vez z ital.
Cimiter (žegon) - pokopališče. Najverjetneje italijanski prevod za slovenski hram za shranjevanje žar s pepelom ('cenere' - pepel) iz predrimskega časa. Vez z ang. 'chimney' in posredno s 'kamin' (dimnik) in ital.
Cierkva - cerkev. Angl. 'church'. Ital.
Cokola - cokla; kos debla premera cca 15 cm, ki se obesi živini za vrat. Iz 'čokola', 'čok'; ital. 'zoccola', angl.
Cukar - sladkor. Vez s 'suh' - 'suhar' in 'sipa', 'sipati se'; ital. 'zuccero'; angl.
Cundul - cof. Mogoče od 'curi' in 'dol' - curlja navzdol; ital.
Curi (curić) - lulek.
Cvas - cveteti. Primer: 'cvetejo čerešnje' - češnje cvetijo.
Čarešnje - češnje. Od 'rudečna', 'žarečna', madž. 'cseresnye', ital.
Čen (kun) - čim; koliko. Primer: 'S čen greš?'; 'Pu čen je?'. Izvor za besede, ki izražajo nekaj skupnega.
Češelj - glavnik.
Čet - slišati; čutiti. Primer: 'Suon čeu pravet.'; 'Se čujen slabo; 'Čujen mras.'; 'Se ne čujen prau.'. Isti koren s srb. 'osečati' in ital.
Čimeš - zajedalci pri perutnini; malček. V ital.
Čitertuk - četrtek. Po 4.
(Se) čubed (govedo) - ko se govedo pripravlja, da bo napadlo z rogovi. Primer: 'Krava se čube, glede, da te ne zbode.'. Vez s 'šobiti se', 'šćabet', pa tudi srb.
Čudeš - izraz čudenja, pretiravanja. Primer: 'čudeš!' - neverjetno; 'ka dielaš čudeže' - zakaj pretiravaš. Iz 'ćud' - madž.
Čuopa - majhna, čokata, včasih tudi zgobljena ženska. Primer: 'Je ku ana čuopca.'. Od 'čuopa' - kokoš.
(Se) čuopat - pobirati hrano s kljunom, kljuvati; ko se perutnina bori med seboj. Primer: 'Pici čuopa zernje.'; 'Čuopaj!'; 'Kakuše se čuopaju.'.
(Se) (š)ćabet - prijeti, ujeti. Primer: 'Ćagi (ćol)!'.
Ćapat - dobiti; prijeti, zgrabiti. Primer: 'Sue ćapale liepe šolde.'; 'Ćapaj! (ćagi)!'. Isti pomen v furlanski govorici. Od 'ćap!', 'čop'; vez s 'pest'.
Ćenćet - cincati, obotavljati se; delati počasi in brez volje. Od 'ćen' po izreku 'ćen ale nećen'. Vez s sr.
Ćien - hočem; sem na tem, da. Primer: 'Ćen jemet šolde.'; 'Ćien jet u Kuoper.'.
Ćikirat - težiti za.
Ćol (ćapa, ćagi) - vzemi.
Ćuhat - kuhat. Vez z angl. 'to cook', ital.
Derat - izrabiti se. Primer: 'Dera’ dugu cajta.'.
Deret - biti nekje zamaknjen v stanju, ki je blizu spanju, ždeti. Primer: 'Je diriela par vognja.'; 'Ka diriš, hode spat.'. Vez s 'kuntent', 'kontemplacija'. Prim. angl.
Dihat - dihat.
Dikorščina - složnost. Primer: 'U te družine je dikoršćina.'. Iz 'kur' - kot; madž.
Dišpar - nepar.
Dižmietet - končati, odpraviti, urediti. Primer: 'Smue dižmietle košnjo'. Vez z ital. 'smettere', angl.
Donka - potem pa, potemtakem, torej. Fr. in ital.
Duoplo (duplo) - dvojno. Verjetno osnova za ital. 'doppio'; ang. 'dubble'.
Drieto - ravno, naravnost. Ital.
Drijo (v 'jet drijo') - ozirati se na. Primer: 'Ne jet drijo njega'.
Dropine (tropine) - pri pridelavi vina ostanek grozda. Angl.
Druge - drugi; drugi ljudje. Primer: 'Ta druge dan' - pojutrišnjem. Angl. 'other'.
Drvo - drevo, les. Primer: 'Siz drva' - iz lesa, leseno. Vez z ital.
Duh - dolg. Srb. 'duh' - dolg. Primer: 'Imaju doste duga.'. Vez z ital.
Dujno (dvojno) - tudi duplo. Izvirno za ital.
Dul (Dou) - Dol, vas pri Hrastovljah. Vez z 'Dolina', 'Dolane'.
Dum - dom. Mogoče vez z 'domenica' - 'domanica' - nedelja. Vez tudi z ital.
Dure - Dvore; 'Dureh' - na Dvorih. Vez s sl. 'duri' (angl. 'door').
Duša - duša; usmiljenje. Primer: 'Pestet dušu' - umreti; 'Ta človok nima duše.'.
E - vzklik; pritrdilnica, da, prav tako. Primer: 'E, ka ćeš?'; 'Ka nardin? Sćuhen? E! E!'.
Eko (evo) - evo. Primer: 'Eko zdaj!'.
Fadiga - napor, trud, naporno delo. Angl. 'fatigue', ital.
Falar (greška) - napaka. Angl. 'to fail', ital.
Falš - lažen, sleparski. Iz 'farbati', 'varati', lat. 'falsus', angl. 'false', ital.
Farmat - postaviti, pritrditi; urediti; ustaviti se. Primer: 'Farmaj na mizo.'; 'farmaj si špilco.'; 'Farmaj stvari prav'; 'Farmaj se?'; 'Suo se farmale na štacjuone.'. Iz 'v' in 'mir', ital. 'fermo', angl.
Fečov - faču (ruta). Vez s sl.
Fanj (fejst) - prijeten. Primer: 'Fanj človok'. Angl. 'fine'.
Far - duhovnik. Možen izvor iz angl. 'fire'.
Farbat - barvat.
Faus - glej.
Febra - vročina. Primer: 'Ima febru.'. Verjetno iz 'veroč'; vez z angl. in ital.
Fijera - vaški praznik, vezan na versko praznovanje. Verjetno od 'vognjara', od 'ogn', 'voginj' - 'fuogo'. Vez s 'funeral', 'febrajo', 'žegen'. Vez z ital. 'fiera'.
Fek - rodbinski naziv pri Sv. Antonu.
Fijaka - lenoba, lenobnost. Primer: 'Me je primla fijaka' - Se me je polotila lenobnost. Od 'fuuu', 'fjuuu'. Vez tudi z ital.
Finu - dobro; 'se drži fin' - se drži važen; 'Zmlet na finu' - na drobno zmleti.
Finta - pretveza. Primer: 'Za fintu' - za pretvezo, navidez.
Fijuoca - vnukinja. Vez s trž. 'fjoj' - otroci in 'njeca' - nečakinja; madž.
Fjok - pentja. Primer: 'Je imiela floj na glave.'. Ital.
Flegom (kalmo) - biti flegma. Primer: 'Je flegom človok.' - Je miren človek. Vez z angl.
Flehtat - korajžno.
Forca - sila, moč; delovna sila. Primer: 'Nimam vać force.'; 'Guspudar ima dosti force'. Iz 'serce', angl. 'force', ital.
Fornel - električni kuhalnik. Iz 'ogn', 'voginj', preko ital. 'forno', 'fornello'.
Forte - močno. Primer: 'Prime forte.'; 'Trapa je forte'. Iz 'serčen' - hraber, močan.
Fuguler - ognjišče. Od 'ogn', 'voginj' preko ital.
Furja - frfra, silovita in površna oseba, posebej ženska. Iz 'burja', vez z ital.
Garup - grenak. Vez s sr.
Gazda - gospodar. Primer: 'du je te gazda'. Vez z 'glava', 'had'.
Gerlu - grlo. Primer: 'me buli gerlu'; 'splahnet gerlu'. Iz glasu, ki nastane pri grgranju. Iz 'gerlo' tudi ital.
Glaš - steklo, kozarec. Angl.
Glabet - otipavati. Vez z 'grabet' - grabiti in angl.
Glaš - steklo (tudi pri petrolejki). Primer: 'Čist ku glaš'.
Godba - godba (na pihala). Vez z 'guodet', 'guoduc'. Češ.
Golaš (šugo) - golaš, omaka z mesom in paradižnikom. Jed je izvorna. Vez s 'šugo' in 'guluožon'. V madž.
Gulida - odprta posoda za prenašanje in shranjevanje vode.
Gonjat - dišati. Primer: 'Gunja ku ruoža.'.
Gošt - avgust. Od 'k' 'Ošte' - romanje k svetišču materi Zemlji, v Istri poteka npr. 15. avgusta. Ital.
Grana - trava z močnimi razčlenjenimi koreninami. V ital.
Grancido - žolto. Primer: 'Hite će unu grandicu'. Od 'granjku' (grenko); ital.
Greba - kepa strjene suhe zemlje. Primer: 'Je hitu vanj anu grebu'. Vez s 'gras' (grebsti), 'grinta', 'krep (papir)'; vez z ital.
Grišpasto - hrapavo, raskavo, grobo obdelano, npr. površina lesa. Vez z 'grebasto'; angl. 'rough' iz OE 'ruh', lat.
Guluožnust - okusnost, požrešnost, pohlepnost. Primer: 'guluožna manieštra' - okusna mineštra; 'guluožon človek' - pohlepen človek.
(Se) guobet - sklanjati se, biti v sklonjenem položaju. Primer: 'Se je guobu pu njivah'. Od 'guoba'.
Guoduc - godec.
Gušt - okus, slast; užitek. Primer: 'kašon gušt ima?'; 'pojes z gušton'; 'ga je gušto gledat'.

Kis: Začimba in konzervans

Kis (latinsko acetum) je začimba in sredstvo za konzerviranje s kislim okusom. Izdelujejo ga s fermentacijo alkoholnih tekočin, predvsem iz alkoholnih pijač, kot so vino, cider (jabolčno vino) ali v Aziji iz riževega vina.

Postopki izdelave kisa

Poznamo dva glavna postopka izdelave kisa:

Stoječi postopek

Pri stoječem postopku v posodo z vhodno tekočino dodajo kisove bakterije, nato pa postopek prepustijo naravnemu poteku. Pomanjkljivosti tega postopka sta dolgo trajanje in velika možnost napak v fermentaciji.

Prečrpovalni postopek

V prečrpovalnem postopku si pomagajo z bukovimi oblanci. Ti zelo povečajo površino, ki je na razpolago za bakterije. Vhodno tekočino stalno polivajo po oblancih. Postopek je primeren za velike količine in je lahko končan v nekaj dnevih ali tednih.

Zakaj sem začel izdelovati lastne kise iz nič ...

Posebnosti Aceta Balsamico Tradizionale di Modena

Posebno mesto med kisi ima Aceto Balsamico Tradizionale di Modena, modenski balzamični kis. Pridelava po stoječem postopku zahteva veliko časa, poleg tega pa se stara 12 ali celo 25 let.

Ocetna kislina in njena uporaba

Ocetna kislina je 80 % esenca kisline, ki se v takšni obliki ne sme uporabljati v prehrani. Takšna kislina mora biti shranjena v stekleni posodi z dobro vidno nalepko "Smrtno nevarno" in mednarodno razpoznavnim znakom z lobanjo. Nikoli se ne sme hraniti v istih prostorih kot je hrana za uživanje.

Pred uporabo za uživanje je potrebno to kislino razredčiti z vodo. Vodo moramo najprej za 20 minut prevreti, nato pa na vsakih 16 litrov vode primešati 1 liter kisa, tako dobimo 5 % koncentracijo, ki jo lahko uporabimo v prehrani. Uporaba industrijskega kisa z več kot 5 % ocetne kisline v te namene ni priporočljiva.

tags: #tekoca #zacimba #kis #besednjak

CONTACT