Bedřich Smetana (tudi Bedřih Smetana), rojen 2. marca 1824 v Litomyšlu na Češkem in umrl 12. maja 1884 v Pragi, je bil izjemen češki skladatelj, ki je zasedal pomembno mesto v razvoju češke nacionalne glasbene smeri. Njegova dela so močno vplivala na oblikovanje nacionalne identitete skozi glasbo.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Ob rojstvu Bedřicha Smetane je bila pokrajina Litomyšl del avstro-ogrskega cesarstva, in ime njegovega rojstnega mesta se je pisalo Leitomischl. Bedřich je bil prvi sin pivovarja Františka Smetane in njegove tretje žene. Čeprav si je oče želel, da bi sin postal odvetnik, je deček že od najzgodnejšega otroštva kazal izredno nadarjenost za glasbo. Že s šestimi leti je nastopil v svoji glasbeni šoli, ne da bi se je prej sistematično učil.
Leta 1831 se je družina preselila na jug Češke. Bedřich se je vpisal v gimnazijo in jo uspešno končal. Po srednješolskem študiju se je najprej naselil v Plznu, kjer je v tej plodni in zeleni kotlini, obdani s sencami čeških gozdov, dozorela njegova odločitev, da postane glasbenik. Osvobodil se je tudi domačega skrbništva, ko je postal profesor glasbe pri družini grofa Leopolda Thuna.
Pozneje se je Bedřich preselil v Prago, da bi se lahko šolal na Akademski gimnaziji ter obiskoval koncerte Franza Liszta, zaradi katerih je šolanje začel zanemarjati. Kmalu je postal profesor glasbe in se leta 1843 vpisal na praški konservatorij, kjer je poglobil znanje pod vodstvom Josepha Prokscha. Postal je odličen pianist in se leta 1847 odpravil na turnejo, s katero naj bi zaslužil toliko, da bi postal samostojen, vendar sploh ni bil tako uspešen.
Kariera in glasbena dela
Leta 1848 so v deželi izbruhnili nemiri in upori, tako kot v drugih delih avstro-ogrskega cesarstva. Čehi so se takrat borili z glasbo Smetanovih himn. Skladatelju je bilo tedaj štiriindvajset let in v njegovem srcu je zagorel plamen nacionalizma, ideala, nad katerim se je navdušil z romantično gorečnostjo. Spodbujal ga je Franz Liszt, ki ga je občudoval in je bil naklonjen njegovemu stremljenju.
Smetana je istega leta, ko so izbruhnili upori, odprl glasbeno šolo, v kateri je skušal učencem posredovati svoje znanje in izkušnje. Leta 1856 je bil povabljen v Göteborg na Švedsko, kjer je pet let dirigiral na koncertih tamkajšnje filharmonije, izvaja dela Mendelssohna, Liszta in Wagnerja. Tam je napisal prva pomembna orkestralna dela, med drugim Riharda III. Leta 1859 je daljni domovini poslal dve skladbi za klavir v obliki polke, znamenite Spomine na Češko (Vzpomínky na Čechy).
Maja 1861 se je Smetana vrnil v Prago, kjer mu je ustava, razglašena leto poprej, omogočila svobodnejše delovanje. V letih, ki jih je preživel v Pragi, je skušal dati češki kulturi glasbo, ki bi bila zanjo značilna, in to zamisel je zagovarjal v skladbah, kritičnih spisih in celo manifestu. Tragično obdobje je zaznamovala izguba vseh treh otrok, med vračanjem na Češko pa mu je umrla tudi žena Katarina, ki je zbolela za tuberkulozo.
TIHI VEČERI (Time of Wonder) - film o življenju in svetu domišljije pisatelja F. K. Meška
Opere
Leta 1866 so prvič uprizorili Smetanovo opero Brandenburžani na Češkem (Braniboři v Čechách), ki jo je napisal leta 1864, skoraj sočasno s Prodano nevesto, ki je požela velik uspeh. V Brandenburžanih gre za vprašanje položaja, ki je nastal v deželi zaradi dramatičnega vdora iz severne Nemčije, in se navdihuje pri zgodovinskih dogodkih. Prodana nevesta je komična opera (opéra comique), ki so jo prvič uprizorili v Pragi leta 1866 in nato po vsem svetu. V središču dogajanja je zgodba o 300 kronah, zaradi katerih naj bi se Marinka poročila s Tobijevim sinom. Smetana je bil stalno naklonjen polki, kar se odraža v mnogih njegovih delih.
Simfonična dela in vplivi
V Smetanovem simfoničnem opusu se odlikuje ciklus z naslovom Moja domovina (Má vlast, 1874-1879), zbirka šestih simfoničnih pesnitev, med njimi znamenita Vltava. Glavne teme tega dela so naravna lepota dežele, veliki zgodovinski dogodki, češka mitologija in prihodnost naroda. Čeprav pravih ljudskih melodij tu ni, se očitno čuti njihov vpliv na skladateljev navdih.
Smetanova umetnost je tesno povezana z evropsko glasbo, od Chopina in Liszt, od Schumanna do Wagnerja. Toda v njej prevladuje čustvo svobode in zvestobe domovini, ki se kaže tudi v pogostih in posrečenih namigih na ljudsko glasbo. Pri Smetani lahko opazimo Berliozov vpliv glede zamisli o povezavi instrumentacije z avtobiografskim programom. Prvič, na primer v zgodovini kvarteta (Kvartet v e-molu iz dela Iz mojega življenja, 1879), je dostojanstvo te plemenite zvrsti razločno uporabljeno za intenzivno osebno izpoved. Oblikovna zgradba je v tradicionalni celoti in vsebuje odlomke, ki so jih navdihnili češki plesi. V podobni rabi godal se spet kaže avtobiografski navdih Kvarteta št. 2. Avtobiografski navdih je bil zelo močan, zato je Smetana vedno zelo pazil, da ni povzel tradicionalnih motivov noto za noto in da ni prestopil meje krajevne barve.
Smetana je zapustil le eno simfonijo: to je Slavnostna simfonija (Slavnostní předehra), priložnostno delo za cesarja Franca Jožefa in Elizabete (Sissi) Bavarske leta 1854. Do tega dela so bili Čehi nezaupljivi predvsem zato, ker je v finalu povzel Haydnovo cesarsko himno, kar so nedvomno šteli za pretiran izraz spoštovanja ali hlapčevstva pod Habsburžani.
Zapuščina
Bedřich Smetana je s svojim delom močno zaznamoval češko glasbeno krajino in postal eden najpomembnejših predstavnikov nacionalne glasbene šole. Njegova vizija, da bi češki kulturi dal glasbo, ki je bila zanjo značilna, se je uresničila v operah, simfoničnih pesnitvah in drugih delih, ki še danes navdušujejo poslušalce po vsem svetu.
Reference
- Сметана Бедржих // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] - 3-е изд.
- Veliki skladatelji. Prevod: Veronika Simoniti. Ljubljana : DZS. 1995. COBISS 49234688.