Rdeča pesa je cenjena korenovka, ki jo prepoznamo po značilni temno rdeči, skoraj vijolični barvi. V sodobni kulinariki in prehrani vedno bolj pridobiva na pomenu, saj ponuja bogato paleto hranil in vsestransko uporabnost. Čeprav je najpogosteje uživan njen gomolj, so uporabni tudi listi, ki jih lahko pripravimo podobno kot špinačo.
Izvor in zgodovina
Divja pesa je predhodnica naših vrst in izvira iz jugozahodne Evrope ter obal Sredozemskega morja. Prvič so jo kultivirali v Babilonu pred 4.000 leti. Prva kultivirana oblika pese se je imenovala mangold, iz nje pa so se razvile današnje vrste, kot so rdeča pesa, sladkorna pesa in krmilna pesa.
Rdečo peso so kot zdravilno rastlino gojili že stari Grki in Rimljani, kot vrtnina pa je bila prvič omenjena v šestnajstem stoletju. Danes je razširjena od subtropskih krajev pa vse do skrajnega severa.
Hranilna vrednost in zdravilne koristi rdeče pese
Rdeča pesa je izjemno hranilna in vsebuje bogato paleto vitaminov in mineralov, ki prispevajo k našemu zdravju. Spada med nizkokalorična živila, saj ima približno 40 kilokalorij na 100 gramov, zato se priporoča tudi pri shujševalnih dietah. Prehranske vlaknine rdeče pese ugodno delujejo tudi na prebavo.
Ključne sestavine in njihov vpliv na zdravje:
- Železo: Pomembno za nastanek rdečih krvničk, ki naše telo oskrbujejo s kisikom. Rdeča pesa je "res dobra za našo kri".
- Folna kislina (vitamin B9): Spodbuja tvorbo rdečih krvnih celic, obnavlja kri in odpravlja slabokrvnost. Je nepogrešljiva za celično presnovo in vpliva na pravilno razgradnjo zaužitih beljakovin na aminokisline, kar omogoča telesu uporabo le-teh za tvorbo in obnovo lastnega tkiva. Znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za bolezni srca in ožilja, osteoporozo, depresijo in potrtostjo. Ključna je tudi za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov tri mesece po spočetju, saj preprečuje okvaro plodu, imenovano spina bifida.
- Kalij: Pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska. Odvaja vodo iz telesa in pomaga izločiti odvečni natrij, kar lahko prepreči ali zniža povišan krvni tlak, razstruplja in veže maščobe. Ugodno deluje na vsa mehka tkiva notranjih organov v trebušni in prsni votlini ter na mišice; osebam s krči se priporoča zaužitje zadostnih količin kalija.
- Betain in betalaini: Betain, zaradi katerega ima pesa svojo značilno barvo, pomaga izboljšati vsesplošno počutje in deluje sproščujoče na organizem. Barvila iz skupine betalainov (kot je betacianin) imajo tudi antioksidativne lastnosti, ki pomagajo ohranjati vitalnost srca in ožilja ter delujejo protivnetno in dokazano znižujejo krvni tlak. Barvilo naše telo ne more povsem razgraditi, zato se del izloči z urinom in blatom, ki sta zato temno obarvana, kar je neškodljivo.
- Magnezij, fosfor, kalcij, krom in mangan: Kalcij je ključnega pomena za rast in čvrstost kosti, zob, deluje proti alergijam ter težavam s kožo in kostmi. Fosfor v kombinaciji s kalcijem skrbi za čvrstost kosti in zob; brez njega telo ne more izrabiti energije in vitaminov B iz hrane.
- Silicij: Krepi vezno tkivo (kolagen), ki daje koži oporo, gladi kožo in preprečuje nastajanje gub, ugodno pa vpliva tudi na čvrste nohte in lase. Povezan je s prožnostjo arterijskih sten in zmanjšuje tveganje za bolezni srca v starosti.
- Vitamin C: Nujen za nastajanje in ohranjanje veznega tkiva, celjenje ran, zdrave dlesni in splošno dobro počutje. Povezan je z manjšim tveganjem za bolezni srca, kap, očesno mreno in nekatere vrste raka.
- Vlaknine: Prispevajo k boljši prebavi in pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa.
- Metionin: Aminokislina, ki je gradnik beljakovin in močan vir energije ter telesne čilosti. Vnaša žveplo, ki prispeva k blesku, čvrstosti in prožnosti kože, las in nohtov.
Rdeča pesa v boju proti boleznim in za razstrupljanje
Rdeča pesa je neprecenljiva pri razstrupljanju ter pri tumorjih in drugih hudih boleznih, saj betamin znatno vpliva na povečanje vsebnosti kisika v krvi (do štiristo odstotkov), kar vpliva na oksidacijo škodljivih snovi v krvi in vseh telesnih celicah. Spodbuja delovanje jeter in čisti ter razstruplja jetra, ledvice in sečni mehur.
Deluje preventivno in zaviralno na razvoj raka. Pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, arteriosklerozi, ter učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih. Je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj ter upočasnjuje staranje.
Za lajšanje hripavosti se priporoča pitje soka iz surovih gomoljev nekaj dni zapored. Proti kašlju se zmeša 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka in pije mesec dni po požirkih, po možnosti vsako uro.
Pri slabokrvnosti pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese. Proti arteriosklerozi in za upočasnitev staranja čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med, in ga po raztopitvi medu pijemo po požirkih.
Proti celulitu iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja.
Za krepitev jeter in želodca naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja.
Listje rdeče pese je hranilno še bolj bogato kot gomolj, saj vsebuje veliko kalcija, železa ter vitamina A in C.
Rdeča pesa proti slabokrvnosti in za zdravje
Uživanje in priprava surove rdeče pese
Surova rdeča pesa je odličen vir hranil. Gomolji rdeče pese imajo lahko zemeljski okus, ki je odvisen od sorte in pogojev rasti. Nekateri uporabniki so opazili, da imajo večje pese bolj izrazit zemeljski okus, ne glede na to, ali so organsko ali tradicionalno gojene.
Kuhano rdečo peso uporabljamo za solate, surovo pa v zdravilne namene. V preteklosti so jo na veliko uporabljali za zniževanje previsoke telesne temperature in za "boljšo kri".
Načini uživanja surove rdeče pese:
- Kot jabolko: Manjši surov gomolj mlade rdeče pese lahko poleti izpulimo iz zemlje, operemo, olupimo in ga pojemo.
- Kot priloga: Na tanke rezine narezana surova rdeča pesa je odlična kot priloga k suhi hrani in narezkom.
- V solati: Naribana surova rdeča pesa ali narezana na tanke trakove je čudovit dodatek in popestritev v zeleni ali drugi solati. Spomladi nabrane mlade liste lahko prav tako uporabljamo za solate in juhe.
- Sok rdeče pese: Surova rdeča pesa je zelo sočna in polna zdravilnega rdečevijoličnega soka. Iztiskajte si dnevno svež sok iz surovih gomoljev. Zaužijte ga na tešče oziroma na prazen želodec z nekaj vode. Iz enega kilograma surove rdeče pese dobimo do pol litra soka. Odrasli lahko popijejo največ pol litra soka surove rdeče pese na dan, dva meseca brez prekinitve. Za mlade do 20 let se priporoča največ 3 decilitre soka dnevno, dva meseca brez prekinitve, za otroke do 15 let 2 decilitra ter za otroke do 10 let 1,5 decilitra.
- Za razstrupljanje in krepitev krvi: Zaužijte vsako jutro na tešče nekaj tankih rezin gomolja surove rdeče pese. Največjo vrednost imajo manjši gomolji surove rdeče pese, največ do velikosti pomaranče.
Priprava rdeče pese v kulinariki
Rdeča pesa ponuja številne možnosti za kulinarično ustvarjanje, od preprostih solat do sladic in glavnih jedi. Pomembno je poudariti, da so betalaini, barvila rdeče pese, občutljivi na visoke temperature in se pri previsokih razgradijo. Zato je pri toplotni obdelavi potrebna previdnost.
Recepti in načini priprave:
Sveži sokovi in smoothiji
Uživanje svežega soka je priporočljivo, saj so številne hranilne snovi iz pese še bolj dostopne in se lažje absorbirajo v telo. Tako pripravljen sok blagodejno vpliva na imunski sistem, pomaga stimulirati limfni sistem in ima močan antioksidantni učinek.
Smuti ali sladoledna pesa na palčki: Smutiji so nadvse priljubljeni in jih lahko uporabimo kot osnovo za odličen in zdrav sladoled. Potrebujemo rdečo peso, jagode (za bolj sladkast okus), pomarančni sok in indijske oreščke. Oreščke predhodno zmehčamo v vreli vodi, nato vse skupaj zmiksamo v gladko zmes, ki jo nalijemo v modelčke za sladoled in zmrznemo.
Kuhana rdeča pesa
Druga najpogostejša uporaba je kuhanje rdeče pese. Najbolje jo je kuhati skupaj z lupino do petnajst minut pri nižji temperaturi, da ohranimo čim več betalainov.
- Solate: Kuhano rdečo peso uporabljamo za solate.
- Juhe: Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesinih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na koncu prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.
- Palačinke z rdečo peso: Pripravimo maso za palačinke, v katero dodamo pasirane kuhane rdeče pese, da se zmes lepo obarva. Za nadev lahko uporabimo kompot, vanilijev puding ali domačo marmelado.
Rdeča pesa v pečici
Sladokusce bo navdušila tudi rdeča pesa v pečici, kateri dodamo le nekoliko olivnega olja, jo posolimo in popramo ter jo približno 40 minut pečemo na 180 °C.
Rdeča pesa kot barvilo
Rdečo peso lahko kot barvilo uporabite tudi za rožnato obarvanje jedi, na primer juhe, osvežilne poletne pijače ali slastnega sladoleda.
Recepti za solate iz rdeče pese:
Če je vaša presnova malo uspavana, je solata s korenjem in rdečo peso odlična. Pripravite jo tako, da korenček in rdečo peso naribate na strgalu z večjimi luknjicami.
Za obnovo kože in čiščenje obraza očistite peso in korenje, ju naribajte ter dodajte sesekljan česen.
Rdečo peso očistite in naribajte. Suho sadje in orehe narežite na drobne koščke. V vseh receptih je rdeča pesa surova. Če vam bolj odgovarja kuhana, jo lahko skuhate in uporabite enako kot surovo.
Vzgoja in shranjevanje rdeče pese
Rdeča pesa je nezahtevna rastlina, ki uspeva povsod, če je le lega dovolj svetla in topla. Zlahka jo pridelamo v domačem vrtu ali na njivi ter uživamo v zdravem pridelku skozi vse leto. Sorte z okroglimi gomolji so manj zahtevne od podolgovatih. Rdeča pesa je pogosto spregledan pridelek, čeprav jo najdemo na skoraj vsakem vrtu in na številnih slovenskih kmetijah.
Vzgoja rdeče pese:
- Sajenje: Sejemo jo neposredno na gredo od aprila do junija. Semena posejemo približno 2-3 cm globoko, v vrste, ki so med seboj oddaljene 25-30 cm. Ko vznikne, jo je treba redčiti, da ima vsaka rastlina dovolj prostora za razvoj gomolja.
- Lega in zemlja: Najbolje uspeva na sončni legi v rahli, dobro odcedni zemlji, ki je bogata s hranili.
- Zalivanje: Zalivamo jo zmerno, a redno. V sušnih obdobjih lahko pomanjkanje vode vpliva na obliko in okus gomoljev.
- Gnojenje: Potrebuje veliko kalija, zato dodajamo vrtni zemlji kamninsko moko. Tik pred sajenjem lahko dodamo zemlji že predelan kompost, ne pa svežega hlevskega gnoja.
- Dobri sosedje: Rdeča pesa dobro uspeva ob rastlinah, kot so čebula, solata, redkvica in kumare. Ne priporočamo, da jo sadite ob stročnicah.
- Pobiranje: Pobiramo jo običajno 2 do 3 mesece po setvi, ko doseže velikost jabolka. Za shranjevanje čez zimo jo pobiramo nekoliko kasneje, v suhem vremenu, ko listi porumenijo.
Shranjevanje rdeče pese:
Rdeča pesa je zaradi svoje čvrste strukture zelo primerna za shranjevanje. Neoprane gomolje lahko hranimo v hladnem, temnem prostoru, kjer ostanejo obstojni več mesecev.
- V kleti: Za shranjevanje čez zimo odrežemo liste vsaj dva centimetra od gomolja, tako da pri morebitnem kuhanju iz nje ne izteče sok. V kleti hranimo gomolje rdeče pese posute s peskom ali vlažno mivko/žagovino, v manjših količinah pa tudi na policah, kjer kroži zrak. Temperatura zraka naj bo približno med šest in osem stopinj Celzija. Z mivko zasuta zrela rdeča pesa ostane sveža 5-6 mesecev.
- Vlaganje: Olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom. Vlaganje v kisu je najpogostejši in priljubljen način priprave v mnogih gospodinjstvih.
- Zamrzovanje: Rdečo peso je kuhano ali surovo mogoče tudi zamrzniti.
Pri nakupu rdeče pese pazite na svežino. Dobri prodajalci jo prodajajo z listjem vred ali vsaj z ostankom listnih pecljev; tako namreč kupec takoj ugotovi, ali je zelenjava sveža ali ne (uveli listi namreč opozorijo na marsikaj). Prav tako na pritisk že rahlo mehki gomolji opozarjajo, da ponujeno ni sveže. Pri nakupu bodite pozorni tudi na trdo vlaknatost pese, saj je pesa, ki je bila za svojo sorto predolgo v zemlji, hitro trdo vlaknata - to napako lahko opazite po množici brazgotin od odpadnih listov. Če imajo gomolji temne lise, je to znak, da so bili shranjeni pri prenizki temperaturi. Podolgovati ali okrogli gomolji sveže rdeče pese morajo biti napeti in nepoškodovani.