Ali ste se kdaj znašli pred polno polico mesnih izdelkov in niste vedeli, kaj izbrati? Ponudba mesa se razlikuje po ceni, državi porekla ter tudi po načinu pridelave in predelave. V pomoč potrošnikom pri izbiri je znak »izbrana kakovost - Slovenija«, ki označuje kakovostno sveže meso, mesne izdelke in pripravke slovenskega porekla.
Mitja Vodnjov, direktor Loških mesnin in Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, izpostavlja nujnost sodelovanja različnih členov mesnopredelovalne verige. Le z zagotovitvijo kakovostnega mesa dobimo potrošniki na krožnik okusno mesno jed.
Veriga preskrbe z mesom in vloga zadrug
Členi v mesnopredelovalni verigi skrbijo, da potrošniki sveže meso najdemo na trgovskih policah. K lažjemu poslovanju in zagotavljanju kakovostnih izdelkov veliko pripomorejo zadruge, ki so most med pridelovalci in predelovalci mesa. Mitja Vodnjov ima dvojno vlogo: je na čelu zadruge, ki ima neposreden stik z rejci, torej živinorejci, kot direktor mesnopredelovalnega podjetja pa pozna razmere na trgu in dinamiko sodelovanja s trgovci.
Zadruga povezuje kmete, torej rejce živine, in predelovalne obrate. Mitja Vodnjov pojasnjuje: »Kot vezni člen zadruga zagotavlja stabilne odkupne in prodajne pogoje. Pri tem zadruga zagotavlja odkup in prodajo vse živine, ki jo rejci vzredijo na svojih kmetijah, in ne samo tiste, ki se v danem trenutku na trgu lahko proda. S svojim delovanjem skrbi za odkup in plačilo kmetom ter stabilno dobavo mesa kot kakovostne surovine slovenskim predelovalnim obratom. Gre za tvorno sodelovanje, ki je predpogoj za kakovostno ponudbo in posledično uspešno prodajo izdelkov. Dolgoročni razvoj panoge in konkurenčne cene je možno zagotavljati s povezovanjem vseh členov v verigi in zagotavljanjem kakovostne surovine. Potrošnike je zato potrebno osveščati, da na kakovost hrane vplivajo tako poreklo kot tudi načini pridelave in predelave.«
Kakovostno meso: Nacionalna shema "Izbrana kakovost - Slovenija"
V Sloveniji je vzpostavljena nacionalna shema kakovosti, imenovana »izbrana kakovost«. Meso ali izdelki iz mesa so lahko z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« označeni samo v primeru, ko skladno s shemo delujejo vsi členi mesnopredelovalne verige. Ana Le Marechal, direktorica Direktorata za hrano na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pojasnjuje: »Znak »izbrana kakovost - Slovenija« je zagotovilo, da so meso in izdelki iz mesa proizvedeni po zahtevah specifikacije za sveže, ohlajeno in zmrznjeno goveje, prašičje in perutninsko meso z označbo »izbrana kakovost - Slovenija«, ki jo je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rejci in predelovalci mesa morajo biti za pravico do uporabe znaka certificirani in so podvrženi rednim letnim kontrolam neodvisnih certifikacijskih organov. Potrošniki imamo tako zagotovilo, da so meso, mesni izdelki in pripravki s tem znakom slovenskega porekla.«
Sogovornik Mitja Vodnjov izpostavlja: »Noben člen v verigi ne more ubirati bližnjic. Rejci morajo upoštevati standarde glede krme živali, pogojev v hlevu in na paši. Skupaj s predelovalci morajo upoštevati časovno omejen transport živali, ki ima pozitiven vpliv tako na dobrobit živali kot na varovanje okolja. Predelovalni obrati pa morajo slediti točno določenim predpisom za izdelavo končnega izdelka. Upoštevanje pogojev sheme »izbrana kakovost« mora biti razvidno skozi celotno verigo, vse od rejca do trgovske police.«
Kriteriji za pridelavo in predelavo se za vsako vrsto mesa razlikujejo. Na splošno pa morajo rejci in predelovalci govedine in teletine pa tudi prašičjega in piščančjega mesa namenjati posebno pozornost krmi živali, upoštevati dovoljen transportni čas in poskrbeti za ustrezno zdravstveno varstvo živali. Kriteriji iz sheme »izbrana kakovost« so osnova, da lahko potrošniki mesu z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« zaupamo. Meso iz sheme »izbrana kakovost« je posebej označeno tudi v trgovini, potrošniki lahko preprosto sledimo znaku, ki ima obliko smeška.
Prednosti izbire slovenskega mesa z znakom "Izbrana kakovost"
Mitja Vodnjov opozarja: »Na dnevni ravni se srečujemo z oglaševanjem, kjer so številni izdelki označeni kot domači. A ob tem bi svetoval previdnost, saj so lahko tovrstni napisi zavajajoči. Shema »izbrana kakovost« pa na drugi strani zagotavlja, da so živila, tudi meso, z oznako »izbrana kakovost - Slovenija« pridelana in predelana v Sloveniji ter podvržena dodatnim kontrolam neodvisnih certifikacijskih organov. Tako potrošniki vedno vemo, kaj kupimo.«
Shema »izbrana kakovost« prinaša največ koristi potrošnikom, rejcem in predelovalcem. Na dolgi rok zagotavlja boljše pogoje tako za rejce kot predelovalce, ključna prednost za potrošnike pa je garancija, da uživamo kakovostno lokalno hrano. Vodnjov ocenjuje: »Brez shem, ki določajo kakovost hrane, in podučenosti potrošnikov bi bili rejci nekonkurenčni v boju s poceni in manj kakovostnim mesom iz tujine. Že uvodoma sem izpostavil pomembnost kakovostnih surovin, ki se odražajo v končnem izdelku. Če predelovalni obrat kupuje poceni in manj kakovostno meso, posledično proizvaja tudi izdelke nižje ali vprašljive kakovosti. Tudi s pomočjo sheme izbrana kakovost pa lokalna surovina in posledično lokalna hrana ohranjata kakovost oziroma se ta na dolgi rok zvišuje.« Ob tem še spomni, da je naše zdravje tesno povezano s kakovostjo hrane, ki jo uživamo.
Potrošniki v Sloveniji slovimo kot ljubitelji mesa. Na kakovost mesnih izdelkov vplivajo številni dejavniki, a kot poudarja Mitja Vodnjov: »Iz slabe surovine ne moreš narediti dobrega izdelka. Ali drugače: za dobro salamo je potrebno kakovostno meso. Tudi uporaba raznih dodatkov ne more izboljšati kakovosti živila. V Loških mesninah največ pozornosti posvečamo prav nabavi osnovne surovine, torej mesa, poleg tega pa se pri proizvodnji izdelkov izogibamo dodatkom. Tako našim kupcem zagotavljamo kakovostno meso in mesne izdelke brez nepotrebnih dodatkov in konzervansov. Čeprav so kakovostne surovine dražje in je njihova uporaba kratkoročno morda manj dobičkonosna, je to na dolgi rok edina prava smer tako za rejce kot potrošnike.«
Vzreja živali po standardih sheme »izbrana kakovost« zagotavlja kakovostno meso, pri čemer je bistveno omejena denimo uporaba antibiotikov pri zdravljenju živali in uporaba ostalih dodatkov v končnih izdelkih. Mitja Vodnjov pojasnjuje: »Tako je na slovensko tržišče našlo pot cenovno ugodnejše meso. Pri tem mnogokrat zanemarimo dejstvo, da se v večini primerov uvaža manj kakovostno meso in mesni izdelki. Velikokrat so ti izdelki podvrženi še zavajajočemu oglaševanju. Posledično potrošnik kupi poceni, vendar mnogo slabši izdelek. Dolgoročno ima takšno ravnanje negativen vpliv na potrošnike, lokalne kmete in razmere v slovenski živilsko-predelovalni industriji.«
Koristi kupovanja lokalno pridelanega mesa so daljnosežne. Zaradi dobave mesa iz naše bližine živali niso prepotovale na tisoče kilometrov, kar prinaša prednosti potrošnikom in okolju. Slovenski rejci zagotavljajo dobre pogoje reje, izvajajo potrebne biovarstvene ukrepe in spremljajo zdravstveno stanje živali, s tem pa zagotavljajo kakovostno surovino domačim mesnopredelovalnim obratom. Lokalna pridelava zagotavlja tudi razvoj kmetijstva in poseljenost podeželja ter ohranja samooskrbo Slovenije s kakovostnim mesom.
Novinarska konferenca ob dnevu slovenske hrane in Tradicionalnem slovenskem zajtrku
Promocijske kampanje za slovensko meso
"Najboljše imamo doma" in "Naša super hrana"
Za spodbujanje uživanja lokalno pridelanega in predelanega mesa slovenski rejci in predelovalci mesa v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju, da imamo v Sloveniji kakovostno ponudbo govejega in perutninskega mesa. Potrošniki lahko na trgovskih policah najdejo sveže meso, mesne izdelke in mesne pripravke z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«. Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji.
Trenutne in prihodnje promocijske aktivnosti MKGP
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), skladno z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, je začelo z jesensko promocijsko akcijo za lokalno meso (goveje in perutninsko), lokalno mleko in mlečne proizvode ter lokalno sadje in proizvode iz lokalnega sadja. Za sektorja mesa in mleka je to že tretje triletno programsko obdobje (2023-2025). Kampanja, ki se je začela 1. septembra, se bo raztegnila vse do 20. novembra. Od 15. septembra do 20. novembra 2024 so bili prvič predstavljeni popolnoma novi promocijski materiali z novo celostno grafično podobo in novim podpisom kampanje »Naša super hrana«.
Nove kreativne rešitve in komunikacijska orodja so pripravljena tako, da želijo potrošnika nagovoriti o konkretnih koristih in prednostih, ki jih prinaša poseganje po lokalni hrani, predvsem po kmetijskih in živilskih proizvodih iz omenjenih sektorjev, ki nosijo oznako kakovosti »izbrana kakovost - Slovenija«. Poznavanje znaka je med potrošniki že preseglo 80 odstotkov (raziskava Aragon, julij 2023), zato želimo s kampanjo nadgraditi in utrditi predvsem zaupanje potrošnikov v proizvode, ki nosijo znak »izbrana kakovost - Slovenija«.
Ta označba je že zelo prepoznavna, zagotavlja pa 100-odstotno slovensko poreklo, višjo in preverjeno kakovost, tradicijo ter posredno tudi mnogo manjši okoljski vpliv, ker gre za krajše, lokalne relacije prevoza dobrin. Ob začetku kampanje v Ljubljani je bil poudarjen pomen dogovora med malimi in velikimi, več različnih sektorjev, ki sodelujejo v izbrani kakovosti, kar predstavlja pravi družbeni konsenz, ki priznava, da je slovenska hrana »nekaj več«. Triletna kampanja »Naša super hrana« bo promovirala lokalno pridelano hrano, akterji sektorja mleko in meso pa naj bi vanjo v treh letih vložili okrog 1,5 milijona evrov, prav toliko bo primaknila tudi država.
V pripravi je tudi razpis za medijski zakup za promocijo sheme ekološki proizvodi s pripisom Kmetijstvo Slovenija. Nov Zakon o hrani pa prinaša novost: na izbranih kmetijskih proizvodih in živilih se bo lahko pojavila slovenska zastava, ki bo pomenila jasno jamstvo za 100-odstotno slovensko pot kmetijskega proizvoda ali živila.
Financiranje promocijskih aktivnosti
Vlada je 20. decembra lani sprejela nov strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov za obdobje 2019-2025, ki je pogoj za pripravo uredb, na podlagi katerih bo lahko Slovenija evropsko komisijo zaprosila za odobritev državne pomoči za promocijo mesa in mlečnih izdelkov v naslednjih treh letih. Del promocije poleg pridelovalcev in predelovalcev mesa in mlečnih izdelkov financira tudi državni proračun.
Slovenija je potrebovala celo desetletje, preden je leta 2011 sprejela zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Nadaljnjih pet let je trajalo, da je promocija zaživela v praksi. Decembra 2016 so začeli prvi denar zanjo zbirati v sektorjih mleka in mesa (govejega in piščančjega). MKGP je od 1. decembra 2016 do 10. januarja 2019 na namensko postavko Obvezni prispevek po zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov prejelo 967.064,68 evra. Od tega so pridelovalci in predelovalci mesa zbrali 629.015,17 evra (podsektor goveje meso 430.878,01 in podsektor perutninsko meso: 198.137,16 evra). Skupno je bilo v dobrih dveh letih za splošno promocijo lokalnih proizvodov ter za promocijo sektorjev mleka in mesa porabljenih dobra 2,2 milijona evrov proračunskega denarja ter denarja pridelovalcev in predelovalcev. Samo za sektorsko promocijo mleka in mesa je bilo doslej porabljenih 1,6 milijona evrov, od tega nekaj več kot 1,2 milijona evrov za oglaševanje v medijih. Zbiranje denarja je bilo po dveh letih ustavljeno, kar je presenetilo kmete in zadruge.
Dosežki prepoznavnosti
Znak »izbrana kakovost - Slovenija« pozna že 90 odstotkov slovenskih potrošnikov, kažejo najnovejše raziskave. Več kot polovica jih je živila s tem znakom kupila v zadnjem mesecu. Raziskave potrjujejo tudi visoko stopnjo zaupanja in vse večjo vlogo lokalnega porekla pri nakupnih odločitvah. Podatki kažejo, da promocijske kampanje pomembno vplivajo na izbiro slovenske hrane.
Splošni pomen lokalne hrane in prihodnji razvoj
Slovenskim kmetom in živilsko-predelovalni industriji v prid je krepitev zavedanja o pomembnosti lokalne hrane med potrošniki. Mitja Vodnjov dodaja: »Lokalno kmetijstvo je nujno za prehransko varnost naše države. Na srečo se vse več ljudi vrača nazaj k naravi in kot nekoč uporablja preproste začimbe, kot so sol, poper, česen in podobno. Opažamo tudi, da je epidemija koronavirusa povzročila spremembo prehranjevalnih navad in spodbudila potrošnike k iskanju informacij o sestavi in poreklu živil. Tudi visoka kulinarika je znova našla navdih v tradicionalnih živilih. Ob popularizaciji različnih vrst kuhinj, tudi slovenske, vse večji pomen pridobivajo lokalno meso in mesni izdelki. Uživajmo v dobrem, uživajmo lokalno!«
Na pomembnost lokalne hrane in podpore slovenskemu kmetijstvu opozarjajo tudi drugi strokovnjaki in vodilni posamezniki v agroživilskem sektorju. Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, podpira projekte, ki pospešujejo gospodarno in okolju prijazno kmetovanje. Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita d.d., poudarja, da je pot do kakovostnega obroka varna, sledljiva in nadzorovana, z velikim spoštovanjem do okolja. Mag. Janez Rebec, predsednik uprave Pivka perutninarstvo in direktor Delamarisa, poudarja pomen podjetništva in povezovanja: »Uspešni smo lahko le kot povezana skupnost. To je naša skupna pot - povezovanje celotne verige vse od kmeta in ribiča, preko specializiranih živilskih obratov, do trgovskih polic - vedno vestno, strokovno in odgovorno.«
Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, izpostavlja: »V času, ko globalni prehranski sistemi obvladujejo večji del ponudbe, je pomembno kot protiutež dati večji poudarek lokalnim preskrbnim verigam. Ne samo z vidika obvladovanja kriznih situacij, temveč tudi in predvsem z vidika ohranjanja raznolikosti, pestrosti, tradicije, izvirnosti, trajnostne naravnanosti in krepitve lokalne ekonomije.« Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, dodaja, da zadruge z digitalizacijo in trajnostnimi praksami postajajo vplivni akterji na področju preskrbe s hrano.
Fitnes trenerka Nuša Gnezda poudarja pomen kakovostne prehrane in beljakovin ter prisega na živila z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, saj s tem izbira preverjeno poreklo in skrbno pridelavo. Zmagovalka MasterChef Slovenija 2025 Miša Koplova je ponosna, da je lahko kuhala z lokalnimi sestavinami z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, saj je uporaba sezonske, lokalne hrane ena od njenih pomembnih vrednot.
Za ohranjanje in spodbujanje lokalne hrane so vzpostavljeni tudi širši projekti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja poseganje po domači, lokalno pridelani hrani. Odkrivanje pristnosti in kakovosti domačih pridelkov z »Našo super hrano« podpira slovensko kmetijstvo. Glavni razlogi za izbiro lokalne hrane so:
- Kratke transportne poti: Lokalno pridelana hrana ima najkrajšo pot od njive do vašega krožnika.
- Svežina in kakovost: Lokalno pridelana hrana ohrani več vitaminov, večjo svežino in ima boljši okus.
- Podpora lokalnemu gospodarstvu: Izbira lokalnih pridelkov pomaga ohranjati in ustvarjati delovna mesta v regiji.
- Zagotavljanje prehranske varnosti: Z nakupom lokalne hrane prispevamo k večji samooskrbi in prehranski varnosti.
V tednu od 17. do 23. novembra 2025 v Sloveniji drugič obeležujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k ponovnemu odkrivanju bogate tradicije domačih jedi ter prednosti lokalno pridelane hrane. Vsem dobro poznan »Tradicionalni slovenski zajtrk« bo letos potekal v petek, 21. novembra.
Potrošnikom je na voljo tudi zemljevid ponudnikov lokalne hrane, ki omogoča hitro iskanje svežih in kakovostnih pridelkov v bližini.