Stročji fižol (lat. Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, spada med stročnice in metuljnice (Fabaceace). Od fižola za zrnje se razlikuje po tem, da pri stročjem fižolu uživamo predvsem strok in mlado zrnje v voščeni zrelosti, preden semena v stroku popolnoma dozorijo in je strok še sočen ter mesnat.
Izvor in pomen stročjega fižola
Stročji fižol izvira iz Srednje in Južne Amerike, kjer sta ga gojili že stari civilizaciji Majev in Aztekov. Kmalu po odkritju Amerike so ga mornarji prinesli v Evropo, od koder se je razširil po vsem svetu. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura in pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja.
Svetovna pridelava in gospodarski pomen
V letu 2023 je svetovna pridelava stročjega fižola obsegala 23,5 milijonov ton. Največ ga pridelajo v Aziji (92%), v Evropi pa približno 4%. Največja svetovna pridelovalka stročjega fižola je Kitajska, sledijo ji Indonezija, Indija in Turčija. V Evropi so to Španija, Italija in Belgija.
Botanične značilnosti rastline
Stročji fižol je enoletna rastlina. Glavno korenino ima slabo razvito v primerjavi s stranskimi koreninami, na katerih se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli). V teh nodulih so prisotne nitrifikacijske bakterije, ki omogočajo vezavo dušika iz ozračja, s čimer obogatijo tla. Listi so trodelni, srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti, svetlo do temno zelene barve. Cvetovi so dvospolni, izvirajo iz nodijev in so lahko bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične barve.
Plodovi in delitev glede na rast
Plod navadnega fižola je strok, ki se razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti in barvi (rumen, zelen ali pisan) ter prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel).
Glede na rast stročji fižol delimo na:
- Nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus (L.) Aschers)
- Srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius)
- Visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. vulgaris)
Prehranska vrednost stročjega fižola
Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost, saj 100g vsebuje le približno 31 kcal (130 kJ), kar je posledica visoke vsebnosti vode (91,8%). Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov. Posebej izstopa vsebnost vitamina K, pomembnega za strjevanje krvi in zdravje kosti, ter vitamina C, ki krepi imunski sistem. Prav tako je dober vir vitaminov skupine B, vključno s folno kislino, ki je ključna za nosečnice in razvoj plodu.
| Hranilo | Vsebnost (na 100g) | %PDV* |
|---|---|---|
| Energijska vrednost | 31 kcal (130 kJ) | 1,55% |
| Voda | 91,8% | - |
| Prehranske vlaknine | Visoka vsebnost | - |
| Vitamin K | Pomemben vir | - |
| Vitamin C | Pomemben vir | - |
| Folna kislina | Dober vir | - |
| Vitamini skupine B | Dober vir | - |
* %PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g).
Gojenje stročjega fižola
Gojenje stročjega fižola je relativno enostavno in primerno tudi za začetnike. Rastlina ne potrebuje opore, razen pri visokih sortah, ki lahko zrastejo do 2 metra v višino. Fižol potrebuje dobro odcedna tla in veliko sončne svetlobe, idealno 6-8 ur na dan. Uspeva pri temperaturah med 18 in 29°C, vendar ne prenese temperatur pod 9°C.
Priprava na sajenje in setev
Izbira časa in mesta
Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja, ko je temperatura zemlje vsaj 9°C. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene in jim je topleje, lahko uporabimo vrtno kopreno, napeto preko vrtnih lokov. Setev na prostem zahteva toplejše vreme in višje temperature. Fižol najbolje uspeva na prisojni legi, kjer bo 6-8 ur izpostavljen sončni svetlobi. Izogibajte se glinenim tlom, ki zadržujejo odvečno vodo, saj lahko povzročijo gnitje korenin in odpadanje cvetov.
Priprava tal
Pred sajenjem zemljo pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom. Tla naj bodo dobro odcedna, vlažna, rahlo kisla (pH vrednost v območju 6,0-6,8, idealno 6,0-6,2) in idealno ilovnata ali peščeno ilovnata. Pred sajenjem je priporočljivo odstraniti ves plevel, da ne črpa hranilnih snovi iz tal. Fižol veže dušik v tleh, zato uporabimo gnojilo, ki ne vsebuje velikega deleža dušika. Priporoča se gnojilo 10-10-10 ali 10-20-10 v sloju 7-10 cm.
Globina in razmik setve
Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko, v kompost malenkost globlje. Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami. Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Nizki stročji fižol: medsebojna razdalja med dvema semenoma je 10-20 cm, globina sajenja 2,5 cm.
- Visoki stročji fižol (preklar): medvrstna razdalja 75 cm.
- Sajenje v posode: medsebojna razdalja približno 10 cm. Posoda naj bo globoka približno 15-20 cm z drenažnimi luknjami.
Vzgoja in nega
Zalivanje
Stročji fižol zahteva redno zalivanje, približno 5 cm na teden. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo do globine 20 cm. Zalivanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj v suši pridelek slabša. Izogibajte se škropljenju po listih, ker lahko zadrževanje vode povzroči pojav bolezni. Zalivamo pod rastlino, zjutraj ali zvečer, nikoli po listih. Fižolu ustreza visoka zračna vlažnost (85-95%).
Zaščita pred mrazom in škodljivci
Pozeba vzklite rastline uniči, zato seme sejemo po prvi spomladanski pozebi, ko je temperatura vsaj 9°C. Do kalitve lahko na gredi uporabimo vrtno kopreno, ki jo takoj po kalitvi odstranimo. Če želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene, kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko. Koprena v maju lahko prepreči poškodbe zaradi fižolove koreninske muhe.
Gnojenje in zastirka
Gnojenje je najbolj priporočljivo pred sajenjem. V že pripravljene gredice dodamo gnojilo ali kompost približno 2 tedna pred sajenjem. Uporabimo lahko organska gnojila, tekoča ali suha granulirana gnojila. Fižol potrebuje tudi magnezij; če so rastline rumenkaste in cvetovi odpadajo zaradi vročine, pregnojenosti z dušikom ali slabega kolobarja, dodamo Plantella Tekoči magnezij ali magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Pravilno zastrta tla bodo pripomogla k ohranjanju ustrezne vlažnosti in temperature. Zastiramo z listjem ali slamo. Zastirka preprečuje pojav plevela in ohranja vlago v tleh. Pred zastiranjem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla.
Vzgoja sadik
Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem (kjer ostale sadike utrjujemo). Pozorni smo le na nočne temperature pod 4°C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi. Presajanja stročjega fižola zaradi plitkega koreninskega sistema načeloma ne priporočamo, če pa se za to odločimo, naj bo to vsaj 2 tedna po zadnji pozebi.
Vrste stročjega fižola
Poznamo več vrst stročjega fižola, ki se razlikujejo po obliki rasti, barvi strokov in času dozorevanja:
- Nizki (grmičasti) fižol: Zraste do 0,5 metra visoko in ne potrebuje opore. Cveti in dozori relativno enakomerno. Primeren je za zgodnjo setev in večkratno sejanje za pridelek v presledkih.
- Visoki (plezajoči) fižol: Potrebuje oporo (prekle, vrvice) in lahko zraste do 2,5 metra v višino. Cveti postopoma, od spodaj navzgor. Nekatere sorte začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur. Sorta Hula je zgodnja in izjemno rodna, z bujno rastjo.
- Zeleni stročji fižol: Najpogostejša vrsta, ki daje pridelek vse poletje in jesen do prve pozebe. Najbolje prenaša temperature med 15-30°C. Občutljiv je na vlago v času cvetenja.
- Francoski stročji fižol (Haricots Verts): Manjši in ima mehkejšo teksturo. Semena v stroku so komaj opazna. Je grmičasta vrsta (45-75 cm).
- Italijanski stročji fižol (Romano): Ploščatega videza. Idealni čas za sajenje je pri temperaturi 24-26°C. Vzkali v 7-10 dneh.
- Dolgi stročji fižol (špargljev fižol): Izvira iz Kitajske in lahko zraste do 45 cm. Uspeva na suhih in peščenih tleh, odporen na sušo.
- Vijolični stročji fižol: S kuhanjem izgubi barvo, za katero je odgovoren rastlinski pigment antocian. Občutljiv je na mraz. Začnemo z nabiranjem, ko doseže dolžino približno 12 cm in debelino svinčnika.
- Gladki (voščeni) stročji fižol: Rumene barve, najbolje uspeva na sončni legi. Za zvišanje temperature tal pred sajenjem se lahko uporabi črna plastika.
- Škrlatni fižol: Plezalna rastlina z rdečimi in belimi cvetovi, ki povečuje biotsko raznovrstnost in bogati tla z dušikom. Zraste do 3 m z ustrezno oporo.
Obrezovanje in spravilo
Obiranje strokov
Stroke nizkega stročjega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Ker obiramo večkrat in smo tako tudi z rastlino velikokrat v stiku, jo obiramo na dan za cvet ali pogojno na dan za plod. Če stročji fižol trgamo sproti, cveti še naprej in spodbudimo ponovno cvetenje in tvorbo novih strokov. Pomembno je, da oberemo vse dovolj zrele in tudi prezrele stroke, saj bo sicer rastlina s tvorbo semen izpolnila svoje poslanstvo in ne bo več nastavljala novih cvetov in plodov. Strokov nikoli ne obiramo, ko so mokri, saj s tem prenašamo bolezni.
Spravilo zrnja
Ko pa gojimo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh in obogatijo tla z dušikom.
Shranjevanje pridelka
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Kombiniranje z drugo zelenjavo
Stročji fižol je izjemno enostavno kombinirati z drugimi vrstami rastlin. Lahko ga kombiniramo s trajnicami, kot je rožmarin, ali z enoletnicami, kot so ognjič, kapucinka, koruza, kumare, jajčevci in krompir. Te rastline varujejo stročji fižol pred škodljivci in ustvarjajo primerno senco. V primeru zgodnje setve ga na gredi kombiniramo s poletno solato, korenjem ali mlado čebulo. Ko zaključi z rastjo (avgusta), lahko sledi setev motovilca.
Nekatere vrste rastlin pa ni priporočljivo saditi v bližini stročjega fižola, saj lahko onemogočijo njegovo rast in razvoj. To velja predvsem za rastline z globljim koreninskim sistemom, kot so rdeča pesa, različne vrste čebule, paprika in sončnice.
Bolezni in škodljivci
Stročji fižol je lahko tarča različnih bolezni in škodljivcev:
- Pepelasta plesen (pepelovka): Najpogostejša bolezen, ki jo povzroča glivica Erysiphe polygon. Na listih se pojavijo bele lise.
- Rja: Bolezen, ki se zelo hitro širi in okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.
- Bakterijske pegavosti: Pojavijo se rjave mastne pege na strokih in listih.
- Uši: Glavne prenašalke virusov. Sproti odstranjujemo napadene vršičke.
- Hrošček fižolar: Hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot na vrtu. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn.
- Pršice: V suhem in vročem poletju se pojavijo na spodnji strani listov.
- Bramor: Škoda na posajenih semenih.
- Polži: Napadajo mlade rastline.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Poškodujejo kaleča semena.
Velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena in redčenje sadik (na 10-15 cm) lahko pomagajo pri preprečevanju bolezni in zagotavljajo ustrezno kroženje zraka. Ne obiramo mokrih rastlin, saj s tem prenašamo bolezni.