Stročnice so bile od nekdaj pomemben del prehrane naših prednikov. Imajo veliko dobrih lastnosti, zaradi katerih bi jih morali več sejati tudi zdaj. Pri nas so jih gojili, še preden je prišel v Evropo fižol; takrat je bil glavni bob, veliko so sejali tudi leče. Fižol pa je zaradi številnih dobrih lastnosti povsem izpodrinil stare stročnice. Veliko laže ga je bilo pridelovati in tudi pridelek je bil višji.
V Sloveniji je vedno prevladoval visoki fižol, zato je tudi največ visokih avtohtonih sort. Tudi na uradno sortno listo je vpisanih največ domačih sort visokega fižola. In skoraj na vsaki kmetiji v Sloveniji najdemo domače seme, ne samo ene sorte. Na policah trgovin in sortni listi Slovenije pa se ta pestrost žal izgubi.
Ptujski maslenec: Priljubljena avtohtona sorta
Danes lahko vsi tisti, ki nam ni uspelo ohraniti semena naših babic, izbiramo med nekaj sortami. Najbolj priljubljen in iskan v Sloveniji je prav gotovo ptujski maslenec.
Značilnosti in gojenje ptujskega maslenca
Mladi stroki ptujskega maslenca so svetlo rumene (maslene) barve, ploščati in mesnati. Skuhajo se hitro, so zelo prijetnega in blagega okusa ter se v ustih kar stopijo (kot maslo). Le paziti moramo, da jih ne kuhamo predolgo. Sorta prihaja iz okolice Ptuja, kjer je na mizi največkrat zabeljen z bučnim oljem, zaseko, ocvirki.
Ptujski maslenec je priljubljen zaradi izredno kakovostnih, zelo dolgih, širokih rumenih strokov. Treba pa je vedeti, da je zelo občutljiv na vročino in začne cveteti zelo pozno. Zgodnja setev ne pomaga, lahko samo škodi, saj je začetek cvetenja odvisen od dolžine dneva. Za ptujski maslenec je značilno, da cveti šele, ko se dan skrajša pod 14 ur. Je tudi zelo močne rasti, zato sadimo na eno oporo manj zrn (samo štiri ali pet).
Kulinarična uporaba in shranjevanje
Nič ne bo narobe, če ga kdaj zabelite po dolenjsko: z maslom in kislo smetano. Maslenec na maslu, zakaj pa ne? Ptujski maslenec se odlično obnese tudi za vlaganje in popestri ozimnico. Izberemo tiste stroke z manjšim semenom.
Druge pomembne sorte stročjega fižola v Sloveniji
Visoki stročji fižol
Rani maslenec
Novejšega datuma na slovenski sortni listi je rani maslenec. Je zgodnejši, enako kakovosten, stroki pa so malo krajši in ožji. Odlikuje ga tudi visoka rodnost.
Klemen: Zeleni dolgin s hmeljišča
Fižol klemen je bil vzgojen za gojenje v hmeljnih žičnicah, zato rastline zrastejo tudi do šest metrov v višino. Goji se tudi za okusno zrnje, toda še bolj navdušujejo njegovi mladi stroki. Avtohtona slovenska sorta fižola za stročje klemen ima lepo zeleno barvo strokov, ki jo ohranimo tako, da jih po kuhanju ali blanširanju odcedimo in hitro ohladimo v ledeni vodi. Med zelenostročnimi visokimi fižoli najdemo kombinirano sorto klemen. Ima dolge, ravne stroke, ki so primerni tudi za uživanje z mladimi zrni.
Jabelski pisanec
Še ena domača kombinirana sorta je na sortni listi, to je jabelski pisanec. Ima pisan strok in zrno, kar kaže tudi njegovo ime. Tudi jabelski pisanec uživamo v stroku, pozneje pa pisano zrno.
Savinjski sivček (Semenarna 22)
Na slovenski sortni listi 2011 najdemo še fižol za zrnje, znani savinjski sivček, pod imenom Semenarna 22. Namenjen je pridelavi sivega zrnja, stroki pa niso primerni za prehrano, saj so trdi, opnati in nitasti. Tudi Semenarna 22 je zelo raščav in močan fižol, vzgojen je v bistvu za pridelavo v hmeljevih žičnicah.
Krivček / Kifeljčar
Čeprav je med Slovenci zelo priljubljen krivček, kifeljčar, in še kar veliko domačih imen ima visoki fižol z zakrivljenimi stroki, žal nimamo uradno priznane svoje sorte. Na štajerskih kmetijah pa le redkokje ne najdemo domačega semena.
Nizki stročji fižol
Med nizkimi sortami je bil v preteklosti najbolj priljubljen starozagorski. Na sortni listi je še udomačena sorta zorin, ki pa je ne najdemo na policah trgovin. Kar pa ne velja za drugo udomačeno sorto top crop, namenjeno pridelavi ploščatih zelenih strokov in rjavega zrnja. Stroki so okusni, a hitro oblikujejo zrnje. Sorti top crop podobna, avtohtona sorta novejšega datuma je tomačevski prepeličar. Na sortni listi je še sorta za zrnje ribničan, vendar semena žal ni na trgu. Češnjevec, stara vsem znana slovenska sorta nizkega fižola za pisano zrnje, doživlja usodo starozagorskega; zaradi okuženosti z virozami ga nadomeščajo rodnejše tuje sorte.
Laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus)
Ob navadnem fižolu je bil med našimi predniki zelo priljubljen tudi njegov sorodnik laški ali turški fižol, ponekod mu pravijo tudi kostanjevka, ima pa še veliko domačih imen. Ravno tako ga gojimo na opori, uživamo pa samo sveža ali pogosteje suha zrna, ki so zelo velika in pisanih barv. Rastlina ima zelo lepe velike cvetove bele ali rdeče barve. Zanj je značilno tudi to, da lahko v enem stroku najdemo semena različnih barv. Okus zrn je malo drugačen od okusa navadnega fižola, bolj sladkast, podoben kostanjevemu, od tod tudi domače ime. Pri nas lahko dobimo seme sorte emergo.
Splošni nasveti za setev fižola
V letošnji topli pomladi se mnogim že mudi s setvijo fižola. Vendar boste s tem naredili veliko napako. Fižol res ne mara vročine, še manj pa mu ustreza mrzla zemlja ob vzniku. Naše babice so ga sejale večkrat, saj je bil god sv. Petra 29. junij vedno zapriseženi datum za ponovno setev visokega fižola. Spomnite se težav v lanskem maju, vse so bile samo zaradi prezgodnje setve. Zato naj fižol še kar čaka na toplejšo zemljo za hiter in dober vznik.
Kulinarična vsestranskost stročjega fižola
Stročji fižol lahko uživamo topel ali hladen, priprava pa je tako preprosta, da ga brez posebnega truda pripravimo vsakič na drug način in kombiniramo skoraj z vsem: krompirjem, ocvirki, zelišči, siri, orehi, jagnetino. Zanimivo pri tem je, da fižol najboljših sort, kamor klemen in ptujski maslenec nedvomno sodita, vsako jed prežame s svojim blagodejnim okusom in aromami. Karkoli mu dodamo, kakorkoli ga pripravimo, glavno vlogo imajo slastni rumeni ali zeleni stroki.
Recept: Stročji fižol po grško
Če ste že porabili vse svoje domače recepte za stročji fižol, ga tokrat pripravite po grško:
- V veliki kozici s pokrovom popražimo čebulo in dodamo malo česna.
- Dodamo blanširan stročji fižol in na koščke zrezan paradižnik. Najraje paradižnik val, ki tako lepo razpade v omako. Na kilogram fižola potrebujemo dva srednje velika vala.
- Nič ne premešamo, samo polijemo s skodelico oljčnega olja, pokrijemo in na zelo nizkem ognju kuhamo kakšno uro in pol.
- Na koncu solimo, odločno posujemo s peteršiljem, drobnjakom ali origanom in rahlo premešamo.
- Lahko dodate še malo nadrobljene fete.
