Osebno dopolnilno delo: Pravila, obveznosti in postopki

Osebno dopolnilno delo (ODD) v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) sodi med dela, ki se ne štejejo za delo na črno. Gre predvsem za občasna dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela ali druga manjša dela, nabiranje gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti.

Tematska fotografija osebe, ki opravlja dopolnilno delo (npr. izdelovanje ročnih izdelkov)

Kaj je osebno dopolnilno delo?

Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela iz prvega odstavka 12. člena ZPDZC-1, in sicer od 1. januarja 2015 dalje. Prav tako se za osebno dopolnilno delo šteje, kadar posameznik sam izdeluje in prodaja izdelke ali nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZPDZC-1.

Pomembno je, da lahko ODD opravlja le prijavitelj ODD sam osebno in ne more za ta dela najemati drugih fizičnih oseb.

Katera dela spadajo v ODD?

Dela so razdeljena v dve skupini:

Skupina A: Dela za fizične osebe (z nakupom vrednotnice s strani naročnika)

  • A.1: Občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin. Sem ne sodi pomoč pri čiščenju in vzdrževanju zunanjih pripadajočih površin, kadar gre za večstanovanjski objekt z osem ali več stanovanji oziroma enotami in več kot dvema etažnima lastnikoma ter njihovimi pripadajočimi površinami. V takšnem primeru je namreč po stanovanjskem zakonu treba imeti upravnika, ki je pravna oseba in se tovrstno delo ne more opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela. V objektu, ki ima osem ali manj posameznih delov ali manj kot tri etažne lastnike, pa lahko na podlagi stanovanjskega zakona, po pooblastilu lastnikov, naloge upravnika opravlja eden od etažnih lastnikov, ki je fizična oseba (brez pravnega statusa oziroma registracije). V tem primeru lahko fizična oseba s priglašenim osebnim dopolnilnim delom opravlja tovrstna dela tudi po 1. januarju 2015.
  • Pastirstvo in oskrba živine (SKD 01.620): V skladu z 47. členom Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS) lahko pastir v obdobju paše živine od začetka junija do konca septembra opravlja delo na planini ali skupnem pašniku kot osebno dopolnilno delo. Vrednotnico v tem primeru kupi predsednik agrarne skupnosti.
  • A.7: Oskrba hišnih živali v času odsotnosti lastnika hišne živali, sem sodi tudi sprehajanje hišnih živali. Gre za občasno pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

Za dela iz skupine A ima obveznost nakupa vrednotnic naročnik storitve, dela pa se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.

Skupina B: Izdelovanje in prodaja izdelkov ter nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč (z nakupom vrednotnice s strani izvajalca)

  • B.2: Izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih. Ključni pogoji so, da gre za pretežno ročno izdelavo ali po pretežno tradicionalnih postopkih in da niso namenjeni zaužitju (npr. ročno izdelana keramika, pletenine, leseni izdelki).
  • B.3: Nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki. To pomeni brez predelave, ki bistveno spremeni začetni proizvod (npr. prodaja svežih borovnic, gob, zelišč, ne pa džemov, čajnih mešanic).
  • Mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način, ter prodaja le-tega.

Za dela iz skupine B je obveznost nakupa vrednotnic na izvajalcu storitve, dela pa se lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.

Pogoji za opravljanje osebnega dopolnilnega dela

Osebno dopolnilno delo lahko opravlja oseba, ki je zaposlena, brezposelna, upokojena, kot tudi študenti in dijaki, starejši od 15 let, ter tujci, ki imajo na podlagi svojega statusa pravico do prostega dostopa na trg dela. V posameznem polletju koledarskega leta lahko posameznik iz naslova ODD ustvari prihodke največ v višini treh povprečnih mesečnih neto plač v RS za preteklo koledarsko leto.

Postopek priglasitve ODD

Postopek priglasitve je enostaven in hiter. Posameznik priglasi osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

  • Ob priglasitvi AJPES posamezniku dodeli zaporedno številko, ki se v času, ko je posameznik vpisan v seznam, in še pet let po prenehanju opravljanja vseh del, ki jih je opravljal kot osebno dopolnilno delo, oziroma pet let po izbrisu iz seznama po uradni dolžnosti, ne spreminja.
  • Posameznik ob priglasitvi navede kontaktni podatek, namenjen javni objavi.
  • AJPES opravi priglasitev takoj po prejetju vseh podatkov in izda obvestilo, ki ga posamezniku pošlje na elektronski naslov, ki ga je za ta namen navedel ob priglasitvi prek spletnega portala AJPES z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.
  • AJPES na svoji spletni strani javno objavlja seznam posameznikov, ki so priglasili osebno dopolnilno delo. Javno objavljen seznam vsebuje podatek o osebnem imenu, vrsti osebnega dopolnilnega dela, zaporedni številki posameznika in kontaktnem podatku.
  • Posameznik, ki je vpisan v seznam, mora vse spremembe navedenih podatkov (razen glede osebnega imena in naslova, ki jih AJPES prevzema iz centralnega registra prebivalstva) sporočiti AJPES pred začetkom opravljanja posamezne vrste osebnega dopolnilnega dela.
  • Tudi opustitev posamezne vrste ODD posameznik opravi osebno na upravni enoti ali prek spletnega portala AJPES.
  • Če oseba izvede postopek na upravni enoti, dobi po opravljenem postopku obvestilo o priglasitvi oziroma izbrisu.
  • Po priglasitvi ODD mora posameznik pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vložiti prijavo v zdravstveno zavarovanje (obrazec M12 - šifra podlage zavarovanja: 050).

Ogled in ustvarjanje poročil v storitvah ANZ Supplemental Account Services

Vrednotnice

Od 1. januarja 2015 dalje lahko posameznik opravlja osebno dopolnilno delo le na podlagi vrednotnice, ki se glasi na njegovo ime. Vrednotnica se pridobi za tekoči ali za prihodnji mesec osebno na upravni enoti ali elektronsko preko portala e-Uprava z zahtevkom za pridobitev vrednotnice. Pridobljena mora biti najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Vrednost vrednotnice je določena z Odredbo o višini prispevkov za ODD in znaša 10,81 EUR. Z njo se posamezniku, ki opravlja dopolnilno delo, plača prispevke za socialno varnost.

  • Vrednotnica velja za en koledarski mesec.
  • V primeru, ko posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico.
  • Na podlagi ene vrednotnice se lahko v obdobju veljavnosti vrednotnice opravlja več vrst del za enega naročnika (število opravljenih ur in višina plačila nista merodajna).
  • Vrednotnice ni mogoče stornirati.

Izdajanje računov

Izvajalec ODD za vsako opravljeno delo ali promet z izdelki izda račun v najmanj dveh izvodih (en za stranko, drugega izvajalec ODD obdrži zase). Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

  • Zaporedno številko.
  • Priimek in ime ter prebivališče in davčna številka izdajatelja.
  • Kraj in datum izdaje.
  • Specifikacijo opravljenega dela oziroma dobavljenih izdelkov ali sadežev in zelišč z mersko enoto in ceno ter skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve.
  • Osebno ime in naslov osebe, pri kateri se delo opravi, ali kupca, razen, če je kupec fizična oseba.
  • Podpis izdajatelja računa.

Ko gre za občasno pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe in vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, mora izvajalec izdati račun za vsako opravljeno delo v koledarskem mesecu. Ko gre za promet z izdelki ali sadeži in zelišči, pa račun izda ob prodaji.

Davčne obveznosti

Dohodek iz ODD je obdavčen z dohodnino kot dohodek drugega pogodbenega razmerja. Obdavčitev osebnega dopolnilnega dela je 25 %. V davčno osnovo se vštevajo vsi posamezni dohodki, zmanjšani za normirane stroške v višini 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih plača posameznik kot izvajalec ODD (izvajalec ODD iz B seznama del, ki mora sam zase pridobiti vrednotnico). Davčna osnova se lahko zmanjša tudi za dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev - na podlagi računov o tem, da so nastali v povezavi z doseženim dohodkom iz opravljanja ODD (so navzgor omejeni - največ do višine, določene z Uredbo o povračilih stroškov).

Poročanje Finančni upravi RS

Poleg napovedi za odmero akontacije dohodnine mora zavezanec, ki opravlja osebno dopolnilno delo, polletno vložiti tudi Poročilo o doseženem prihodku iz osebnega dopolnilnega dela. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora te dohodke vključiti v mesečno napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.

  • Izvajalec ODD mora do 15. v mesecu za pretekli mesec na finančno upravo vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine - samo, če je v preteklem mesecu prejel dohodek.
  • Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela predloži posameznik do desetega dne v mesecu po preteku koledarskega polletja (do 10. julija za prvo polletje in do 10. januarja za drugo polletje leta) na obrazcu iz priloge 2.
  • Če posameznik v koledarskem polletju ni dosegel nobenega prihodka iz tega naslova, finančni upravi predloži podpisan obrazec poročila, na katerem to navede.
  • Če posameznik ne predloži poročila, mu finančna uprava postavi dodatni rok, ki ne sme biti daljši od osmih dni.
Infografika s časovnico oddaje poročil za ODD

Kazni za kršitve

Z globo 250 do 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, določenim z zakonom (1. točka 394. člena ZDavP-2 v povezavi s 288. členom ZDavP-2). Z globo od 400 do 5.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke (1. točka 395. člena ZDavP-2 v povezavi s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2).

tags: #priloga #3 #osebno #dopolnilno #delao