Vonj po sveže pečenem kruhu, v katerega s slastjo ugriznete, hrustljava skorja, ki se lomi v ustih, in mehka sredica, ki se kar topi na jeziku - to so asociacije, ki se prepletajo z bogato slaščičarsko tradicijo. Sladki koščki torte, peciva, okusne rezine, pite, krhki keksi ali sočne bombice so pogosto narejeni po starih receptih in znanju naših babic. Navdih za nadaljnji razvoj in pripravo okusnih slaščic tako črpamo iz bogate tradicije, domišljije in harmonije okusov in barv, ki nas obdajajo.
Vsaka sladka »skušnjava« ima svojevrsten ter nezamenljiv izgled in okus, ki premami še tako zahtevnega sladkosneda. Te sladke dobrote se pogosto pripravljajo ročno, iz najboljših sestavin in brez konzervansov, kar v primeru nekaterih podjetij dokazuje tudi pridobitev najzahtevnejših mednarodnih certifikatov in nagrad. Med takšnimi, ki so pomembno zaznamovali slovensko slaščičarstvo, je tudi podjetje Rogljiček iz Ljutomera, katerega zgodba je polna ambicij, uspehov in nenazadnje tudi izzivov.
Zgodba podjetja Rogljiček: Od zamisli do vodilnega proizvajalca
Početki in zgodnji uspehi
Zgodba podjetja Rogljiček sega v leto 1997, ko se je Marsel Šalamon skupaj s soprogo Tanjo odločil, da svoje spretnosti uveljavi na samostojni podjetniški poti. Ustanovil je podjetje Rogljiček, proizvodnja peciva in tort Marsel Šalamon, s.p., in uspeh je bil hiter. Pomemben preskok je podjetje Rogljiček doživelo leta 2000, ko so sklenili dogovor z Engrotušem. Dobro sodelovanje so kmalu nadgradili in njihovi izdelki so bili na voljo v celotni mreži Tuševih trgovin.
Podjetje je kmalu postalo vodilno podjetje na področju peke peciva in unikatnih tort.
Ambicije in načrti za širitev
Dolgoročni cilji podjetja so bili širitev čez meje na Hrvaško, Nemčijo in Italijo. Leta 2010 so bili pred sklenitvijo posla z verigo trgovin v Avstriji. V podjetju pa so načrtovali tudi gradnjo robotizirane proizvodnje slaščic, s katero bi bila linija tisočkrat zmogljivejša od takratne, bila pa bi tudi največja tovrstna v Sloveniji. To je kazalo na izjemno ambiciozno vizijo in željo po modernizaciji ter širitvi na mednarodne trge.
Finančne težave in stečaj
Zapleti pri financiranju in osebni stečaj
Na žalost so se ti ambiciozni načrti kmalu soočili z nepričakovanimi ovirami. Za gradnjo proizvodnih prostorov v Ljutomeru, ki so že bili v teku in za katere je bila že naročena oprema pri italijanskem dobavitelju, podjetje ni dobilo bančnega posojila. Posledično je junija leta 2013 Marsel Šalamon končal v osebnem stečaju.
Ustanovitev Prvi Rogljiček in kasnejše težave
Septembra 2012 sta mariborski odvetnik in družinski prijatelj Šalamonovih, Daniel Planinšec, ter Žan Šalamon, sin Marsela in Tanje, ustanovila podjetje Prvi Rogljiček. Vendar se je prijateljstvo med Planinšcem in Šalamonovimi kmalu začelo krhati in se končalo z medsebojnimi obtožbami. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Prvi Rogljiček imel dobiček samo v letu ustanovitve, v naslednjih letih pa je pridelal izgubo.
Okrožno sodišče v Murski Soboti je objavilo sklep, da se na predlog stečajnega dolžnika za podjetje Prvi Rogljiček okliče začetek stečajnega postopka. Že v lanskem decembru, še pred stečajem, so podjetju odpeljali pečice in opremo. Slaščičarna v Ljutomeru je od takrat zaprta. V začetku decembra so vsi zaposleni odšli domov, ne vedoč, da to pomeni konec podjetja, saj jih delodajalec s tem ni seznanil. Večina nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika v Ljutomeru in Pristavi je pozneje zaradi neuspelih dražb bila po sklepu sodišča izročena upnikom.
Ohranjanje slaščičarske tradicije
Sastela in nadaljevanje zgodbe Tanje Šalamon
Kljub vsem preizkušnjam se slaščičarska zgodba v družini Šalamon nadaljuje. Direktorica podjetja Sastela je Tanja Šalamon, ki v hotelu ponuja tudi slaščičarsko ponudbo in nadaljuje uspešno zgodbo s Slovensko potico, kot poroča Prlekija-on.net. Opremo, kupljeno v okviru stečaja prejšnjega podjetja, so v podjetju Sastela prevzeli že v začetku decembra lani, kar kaže na kontinuiteto in predanost ohranjanju kakovostnega slaščičarstva.
