Krompir je eno izmed ključnih živil za prehrano ljudi po vsem svetu in igra pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane ter samooskrbi. V zadnjih letih pa klimatske spremembe vplivajo na tradicionalne sorte krompirja, ki postajajo vse bolj dovzetne za bolezni, škodljivce in ekstremne vremenske razmere.
Sajenje krompirja je priljubljeno opravilo med vrtičkarji. Krompir je vsestranska zelenjava z visokim donosom, ki jo lahko gojimo v različnih klimatskih pogojih. Bolezenske težave so prinesle velike izzive za pridelovalce, saj so se pojavile nove vrste bolezni. Zato se je v zadnjih letih pojavilo veliko novih sort krompirja, ki so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni, kar je ključnega pomena, saj plesen lahko uniči celotno letino krompirja.
Pomen Izbire Semenskega Krompirja in Odpornosti
Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pri izbiri sorte je potrebno upoštevati podnebne razmere, saj nekatere sorte bolje uspevajo v hladnejšem, druge pa v toplejšem podnebju. Prav tako je pomembno izbrati sorte, ki so odporne proti boleznim, še posebej proti plesni. Pridelek sorte je tudi pomemben faktor, saj nekatere sorte prinesejo več krompirja kot druge. Na koncu je pomembno izbrati sorto glede na način uporabe.
Nove generacije sort krompirja so odporne na najbolj nevarno bolezen krompirja - plesen. Odpornost izhaja iz divjih vrst krompirja, ki jih več let selekcionirajo in oprašujejo z gojenimi jedilnimi sortami. To pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo. Večjim pridelovalcem pa se svetuje med 3 in 5 škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem se prepreči razvoj odpornosti plesni proti R genom, kar omogoča dolgoročno kontrolo bolezni.
Novodobni pristopi v hortikulturi omogočajo sajenje sort, ki so odporne na bolezni, kot so Fusarium, Rhizoctonia in plesen. Te sorte so bile oblikovane s selekcijo genov, ki so odporne na te bolezni.
Priprava in Izbira Semenskega Krompirja
Pravilna izbira, priprava in nakaljevanje krompirja sta ključnega pomena za pridelavo zdravega, svežega in okusnega krompirja. Pri pridelavi krompirja je izbor semenskega materiala izjemno pomemben. Vsesplošna in razširjena praksa je, da semenski krompir kupimo v specializiranih prodajalnah, kjer nam strokovnjaki svetujejo katera sorta je primerna za naše želje in potrebe ter bo hkrati uspevala v naših rastnih razmerah.
Kakovost semenskega materiala
Pravi semenski krompir mora biti opremljen z
Pomembno je izbirati semenske gomolje premera vsaj 45-55 mm, saj na drobnih gomoljih zrastejo majhni, nežni in tanki kalčki, medtem ko so na debelejših kalčki čvrstejši, krajši in bolj čokati. Takšna bodo pozneje tudi stebla in rastline. Prav tako velja previdnost pri uporabi doma pridelanih gomoljev za nadaljnjo setev. Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljnje sajenje, saj se npr. bolezni, kot je krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazi in se pojavi šele po saditvi, najpogosteje po osipanju.
Nakaljevanje krompirja
Pred sajenjem krompirja je pomembno, da ga pravilno pripravimo, oziroma nakalimo. Nakaljevanje krompirja se začne s tem, da se izbrani krompirjevi gomolji postavijo v toplo in svetlo mesto (cca 20°C), da se pojavijo kalčki. Ko se pojavijo kalčki, se krompir postavi v hladnejši in temnejši prostor, da se zniža temperatura in tako ne pride do šoka, ko krompir posadimo zunaj v hladnejšo zemljo.
Semenski krompir se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah oz. na trgu. Krompir se prodaja v vrečah, zabojih in podobni embalaži ter je skladiščen v kupih v temnem okolju. Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje, kar dosežemo tako, da krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C. Lahko je nekoliko nižja ali višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni).
Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Na trgu obstajajo tudi nova pakiranja semenskega krompirja v platojih, ki imajo prednost, saj imate za pravilno nakaljenje že vse pripravljeno.
Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v zgoraj opisane pogoje. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo. Svetloba in kasnejše nižje temperature utrjujejo kaliče, da ne odpadejo pri sajenju.
Sajenje in Nega Srednje Zgodnjih Sort Krompirja
Za uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta. Tla globoko prelopatamo ali orjemo že v jeseni za bogato rodovitnost, kar lahko opravimo tudi spomladi. Pri sajenju krompirja je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm.
Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C. Najboljši čas za sajenje je od marca do aprila, ko je zemlja dovolj segreta, saj drugače lahko tvegamo propad gomoljev zaradi hladu v kombinaciji s preveliko vlago v zemlji. V zadnjih letih je opaziti veliko nestrpnosti pri sajenju. Prezgodnje sajenje v premrzlo zemljo pomeni večje tveganje za propad prvih kalčkov, slabši razvoj korenin in večjo občutljivost na pozebo. Srednje zgodnje sorte sadimo šele, ko se tla ogrejejo na najmanj 10 °C.
Da bi zagotovili boljšo rast in večji donos, je pomembno, da krompir dobiva dovolj vode in hranil. Krompir redno zalivamo in ga hranimo z organskim gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij. Drugo gnojenje opravimo ob osipavanju krompirja. V vrtu in na polju je za dober pridelek treba izvajati redno zaščito proti krompirjevi plesni. Redno tudi okopavamo in odstranjujemo plevel.
April v domačem vrtu
Predstavitev Srednje Zgodnjih Sort Krompirja
Vsem, ki prisegajo na okusen zgodnji krompir, priporočamo srednje zgodnji sorti 'Constance' in 'Esmee'.
Konkretne sorte
- La Strada: Srednje zgodnja sorta, ki zelo hitro polni gomolje, ki so zelo veliki. Pridelovalci, ki prodajajo prvi zgodnji krompir na tržnici, so ugotovili, da je sorta 'La Strada' prava izbira za nadomeščanje sorte 'Maris Bard'. Ima odlično dormanco in se zato dobro skladišči.
- Constance: Srednje zgodnja sorta s srednjo vsebnostjo suhe snovi, ki daje zelo prijeten okus. Je vsestransko uporabna v kuhinji in je bila med testiranjem ugotovljena kot najbolj okusna. Pozitivno pri sorti 'Constance' je tudi pozna dormanca, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi, kar za srednje zgodnje sorte ni pogosto.
- Esmee: Srednje zgodnja sorta krompirja, ki ima zelo velik nastavek gomoljev (okrog 15 gomoljev) z plitvimi očesi.
- Corinna: Kakovostna jedilna sorta za kuhanje in praženje v tipu B. Primerna je za pranje gomoljev. Občutljiva je na virusne bolezni in srednje občutljiva na plesen na listih. Je precej tolerantna na sušo in precej odporna na navadno krastavost. Za pridelovanje semenskega krompirja ni primerna. Rastlina je srednje velika, pokončna, listi so veliki. Tvori srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so okrogli, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je temno rumeno. Je izjemno kakovostna srednje zgodnja sorta z rahlim mesom v tipu AB, primerna predvsem za kuhanje, praženje in pečenje do februarja. V fiziološki zrelosti (če nasad dozori) so pridelki lahko zelo visoki. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen, vendar je odporna na rumeno krompirjevo ogorčico. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere.
- Red Fantasy: Srednje zgodnja sorta za pridelavo ozimnice, zelo široko uporabna v kuhinji.
- Supernova: Srednje zgodnja sorta odlične jedilne kakovosti z okroglo ovalnimi gomolji.
- KIS Kokra: Rodovitna srednje zgodnja sorta, primerna za ozimnico.
Opisi nekaterih drugih srednje zgodnjih sort
- Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika, pokončna, listi so veliki. Cveti belo. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev. Gomolji so okroglo ovalni, očesa plitva. Kožica je rumena, meso je svetlo rumeno. Je srednje zgodnja sorta povprečne kakovosti, primerna predvsem za kuhanje. Je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je tolerantna na sušo.
- Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika. Gomolji so srednje številni, dolgo ovalni in debeli. Očesa so plitva. Kožica je rumena, meso svetlo rumene barve. Je kakovostna srednje zgodnja sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja B. Je občutljiva na virusne bolezni in srednje odporna na krompirjevo plesen na gomoljih. Je precej tolerantna na sušo.
- Je srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje velika. Gomolji so srednje številni, okroglo ovalni in debeli. Očesa so plitva. Kožica in meso sta rumene barve. Je kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja AB. Je občutljiva na virusne bolezni in zelo odporna na krompirjevo plesen. Je srednje tolerantna na sušo, gomolji lahko pokajo in izraščajo. Manj je primerna za pridelovanje semena. Sorta je odporna proti nematodam in srednje proti krompirjevemu raku.
Sorte nove generacije, odporne na plesen
V letošnji sortni listi je kar šest novih sort, ki so končale preskušanje. Na priporočeno sortno listo so uvrščene le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih. To velja tudi za sorte odporne proti krompirjevi plesni, ki so zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce uvrščene na priporočeno sortno listo: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister. Sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni.
Ekološko Pridelovanje Krompirja
Ekološko pridelovanje krompirja je odlična možnost za vrtičkarje, ki želijo pridelovati krompir brez uporabe kemičnih sredstev. Ta pristop ne uporablja kemičnih pesticidov, gnojil ali drugih kemičnih sredstev. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in uporaba odpornih sort krompirja.
Ekološko pridelovanje krompirja ima številne prednosti: ekološko pridelan krompir ni onesnažen s kemičnimi pesticidi, kar pomeni, da je varnejši za zdravje ljudi in okolja. Prav tako prispeva k ohranjanju biodiverzitete, saj uporaba naravnih metod za zaščito rastlin in lokalnih, odpornih sort krompirja pomaga ohranjati lokalne vrste in podpira lokalno ekologijo. Ekološko pridelovanje krompirja prispeva tudi k trajnosti, saj je trajnostna in zdrava alternativa konvencionalnemu pridelovanju. Sorta kifelčarja Annabelle je primerna za ekološko pridelavo, saj se ponaša z BIO certifikatom SI-EKO-001 in je srednje odporna proti boleznim.
Premišljen Začetek Prinaša Bogat Pridelek
Krompir je hvaležna kultura, a zahteva premišljen začetek. Če si na začetku vzamemo nekaj več časa in pozornosti pri izbiri in pripravi semenskega materiala, sajenju in negi, bomo poleti izkopavali zdrave, čvrste gomolje, rastline pa bodo lažje kljubovale boleznim in vremenskim nihanjem. To je ključno za zagotavljanje kakovostnega in obilnega pridelka.