Slovenci veljamo za prave krompirjevce, krompir pa za drugi kruh slovenskih družin. Čeprav se morda zdi, da je krompir pač krompir, vsak vrtičkar in ljubiteljski kuhar ve, da se vrste krompirja med seboj močno razlikujejo. V zadnjih letih se izbira sort krompirja močno povečuje, saj si pridelovalci prizadevajo vzgojiti sorte, ki so kakovostne, rodovitne in odporne na bolezni ter ekstremne vremenske razmere. Nove sorte bolje prenašajo ekstremne vremenske razmere, učinkovito izrabljajo tudi hranila in vodo. Posebno pozornost si zaslužijo srednje zgodnje sorte krompirja, ki so odporne na sušo, saj so zanesljiva izbira za pridelovanje v nepredvidljivih klimatskih razmerah. Med sortami so razlike v zgodnosti in občutljivosti na sušo, visoke temperature ter bolezni in škodljivce.
Kaj so Srednje Zgodnje Sorte Krompirja?
Čas zorenja je ključen faktor pri načrtovanju vrta. Med najzgodnejšimi in poznejšimi sortami so precej velike razlike. Srednje zgodnje sorte krompirja pobiramo približno 70 do 85 dni po sajenju, kar jih postavlja v idealen položaj za poletno in jesensko porabo. Zgodnji krompir je primeren za takojšnjo porabo. Poznejše sorte potrebujejo več vode, hranil in daljši čas za rast, zato je tudi razlika v oskrbi. Zgodnje sorte lahko nakalimo in pokrijemo s prekrivkami za še zgodnejši pridelek, pobiramo jih že konec maja, junija in julija.
Odpornost na Sušo in Stresne Razmere
Odpornost na sušo in vročino postaja vse pomembnejša lastnost krompirja zaradi podnebnih sprememb. Nekatere sorte so razvile globok koreninski sistem, ki jim omogoča učinkovitejšo izrabo vode iz globljih plasti tal. Sorte, ki so bile preizkušene v stresnih in suhih letih, so se prav tako izkazale za zanesljive in zagotavljajo hitre in visoke pridelke. Primer takšne pozne sorte je Rudolph, ki ima globok koreninski sistem, izredno dobro prenaša sušo, strese in slabše rastne pogoje, poleg tega pa se odlično skladišči. Tudi srednje pozna sorta Desiree je precej odporna na sušo, zato je dobra izbira tam, kjer poleti primanjkuje vode ali kjer je težje zagotoviti ustrezno namakanje.
Izbrane Srednje Zgodnje Sorte, Odporne na Sušo
La Strada: Zanesljiv Pridelek tudi v Stresnih Razmerah
Med srednje zgodnjimi sortami priporočamo sorto La Strada, ki tvori velike okrogle gomolje. La Strada je v Sloveniji že preizkušena sorta, ki ima debele gladke gomolje in nas razveseli z obilnim pridelkom tudi v stresnih klimatskih razmerah. Ta sorta ima še večje gomolje kot zgodnja sorta Arrow. La Strada je srednje zgodna in jo pobiramo kakšen teden za najbolj zgodnjimi sortami, kar je mogoče le, če so temperature v času vegetacije dovolj visoke. Vrtičkarji v Sloveniji bodo navdušeni nad to močno sorto, ki zelo hitro polni gomolje. Sama rast rastline je močna, zato je suša hitro ne prime. Sorta La Strada se je zelo dobro pokazala v letih, ko je težave povzročala suša. Zdrav pridelek se lahko dobro skladišči do pozne jeseni. La Strada ima odlično dormanco in se zato dobro skladišči. Sorta La Strada dobro raste tudi v slabih tleh, saj rodi v ilovnatih tleh in ne samo na lahkih in srednje težkih tleh. Praktično raste povsod, odgovarja ji tudi primorska zemlja, ki je bolj rdeča in težka. Po kulinaričnem tipu je La Strada AB kuharskega tipa, primerna za poletno in jesensko uporabo. Je precej čvrst, široko uporaben krompir, zelo tolerantna na tla in primerna za vsa pridelovalna območja.
Constance: Okus in Odpornost
Srednje zgodnja sorta Constance je zelo okusna in vsestransko uporabna v kuhinji. Sorta Constance ima srednjo vsebnost suhe snovi, ki daje zelo prijeten okus. Pri testiranju se je izkazala kot najbolj okusna. Pozitivno pri sorti Constance je tudi to, da ima pozno dormanco, kar pomeni, da lahko v kleti ostane tudi do pozne pomladi, kar za srednje zgodnje sorte ni pogosto. Constance je tolerantna na sušo in vročino ter primerna za pridelavo v vseh pridelovalnih območjih, kjer oblikuje velik pridelek s srednjimi do velikimi gomolji. Je odporna na viruse, navadno krastavost in plesen, kar še povečuje njeno vrednost. Po kulinaričnem tipu je AB kuharskega tipa in nadomestna sorta za sorto Romano.
Bellini in Campina: Zanesljivi Izbiri za Velik Pridelek
Srednje zgodnja jedilna sorta Bellini je zelo kakovostna sorta, primerna predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja B. Je tolerantna na sušo in zagotavlja zelo velik pridelek. Podobno je tudi srednje zgodnja jedilna sorta Campina, ki je precej tolerantna na sušo in prav tako prinaša zelo velik pridelek. Oba tipa sta občutljiva na virusne bolezni in srednje odporna na krompirjevo plesen na gomoljih.
Corinna: Kakovostna in Tolerantna
Corinna je kakovostna srednje zgodnja jedilna sorta, primerna za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja B. Je precej tolerantna na sušo in precej odporna na navadno krastavost. Kljub občutljivosti na virusne bolezni in srednji občutljivosti na plesen na listih, se Corinna izkaže z velikim pridelkom. Ni primerna za pridelovanje semenskega krompirja.
Palace: Z Zgodnjim Pridelkom in Odpornostjo
Srednje zgodnja sorta Palace se ponaša z zelo velikim pridelkom in je srednje tolerantna na sušo. Gomolji te sorte so srednje številni, dolgo ovalni in debeli, z rumeno kožico in svetlo rumenim mesom. Primerna je predvsem za kuhanje in praženje, v tipu kuhanja B. Čeprav je občutljiva na virusne bolezni in krompirjevo plesen, njena toleranca na sušo in velik pridelek jo uvrščata med zanimive srednje zgodnje sorte. Manj je primerna za pridelovanje semena.
Splošni Nasveti za Gojenje Krompirja
Priprava Tal in Kolobarjenje
Uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta, s čimer se izognemo kopičenju bolezni in škodljivcev v tleh. Tla je priporočljivo globoko prelopatati ali orati že v jeseni. Za bogato rodovitnost je potrebno dodati tudi organska gnojila, kot je kompost ali hlevski gnoj. Gnojenje lahko opravimo tudi spomladi, del količine pa ob osipavanju krompirja. Posebej priporočamo 100% organsko gnojilo z naravnim kalijem za boljši razvoj plodovk.
Nakaljevanje in Sajenje
Z nakaljevanjem semenskega krompirja začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Nakaljevanje v svetlem in zmerno toplem prostoru omogoči razvoj močnih kali. Nikakor ne nakaljujemo v temnem prostoru, saj bodo kali tanke in pretegnjene. Z nakalitvijo lahko dolžino vegetacije še skrajšamo in spodbudimo tvorbo večjega števila gomoljev. Večino sort sadimo, ko se tla segrejejo na vsaj 8-10 °C, kar je običajno od sredine marca (v toplejših krajih) do konca aprila. Zgodnje sorte lahko sadimo nekoliko prej, če jih zaščitimo s pokrivali. Pri sajenju je priporočljiva globina 10-15 cm. Priporočamo globljo saditev in dobro osipanje, ker se gomolji tvorijo bolj pod površjem.
Metode Sajenja: Klasično in pod Slamo
V vrtu lahko sadimo krompir pod slamo in na klasičen način. Saditev pod slamo, imenovana tudi francoski način, zahteva le površinsko rahljanje tal pred sajenjem. Za tem sledi polaganje slame na greben, ki je na začetku visok pol metra. Po prvem močnejšem deževju se slama poleže; če je povsem pri tleh, jo je treba dodati pred razraščanjem nadzemnega dela. Krompir, ki ga sadimo pod slamo, je zelo enostavno pobirati, saj nadzemni del pokosimo, slamo pa enostavno in hitro odmaknemo. Pri sajenju na klasičen način je treba tla pripraviti drugače. Tudi pri klasičnem načinu je razdalja med grebeni približno 60 cm. Grebene vrtičkarji največkrat oblikujejo ročno, lažji in hitrejši način je priprava jarkov s frezo in plugom. Pri tem načinu za sajenje porabite nekoliko več moči, pridelek pa je bolj varen pred glodalci.
Vzdrževanje in Gnojenje med Rastjo
Med rastjo je ključno redno osipavanje in odstranjevanje plevela. Za kakovosten pridelek je priporočljivo tudi dognojevanje, še zlasti, če so tla revna s kalijem.
Pomen Certificiranega Semena
Osnova za zdrav pridelek krompirja je certificirano seme, ki je označeno z belo ali modro etiketo. Domače seme je največkrat okuženo z glivičnimi, virusnimi in bakterijskimi boleznimi, kot so krompirjeva plesen, bela noga in navadna krastavost, ki jih tako prenašamo v tla in jih dolgoročno zadržujemo. Zato je izjemno pomembno kupiti seme modre ali bele etikete v trgovini. Idealna velikost semenskega krompirja je med 28 in 55 mm. Pred nakupom je priporočljivo izračunati potrebno količino semena, da kupite točno toliko krompirja, kot ga potrebujete. Semenski krompir lahko kupite v večini kmetijskih zadrug in bolje založenih trgovinah.
Sorte, Odporne na Bolezni: Krompirjeva Plesen in Ostalo
Vrtičkarji se vsako leto soočajo s propadom pridelka zaradi krompirjeve plesni, ki je najbolj nevarna bolezen v domačem vrtu. Težav je lahko konec, če boste izbrali EKO sorte, ki so imune na krompirjevo plesen, saj v vrtu ni treba uporabljati zaščitnih sredstev, tako pa pridelamo zdravo EKO hrano. Z izbiro imunih in zelo odpornih sort ste varni pred boleznimi. Sorte krompirja nove generacije so odporne na najbolj nevarno bolezen krompirja, saj odpornost izhaja iz divjih vrst krompirja, ki jih več let selekcionirajo in oprašujejo z gojenimi jedilnimi sortami. Takšne sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni, kar pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo.
- Alouette: Ekološka sorta, imuna na krompirjevo plesen, zagotavlja dobre in kakovostne pridelke jedilnega krompirja.
- Twister: Srednje zgodnja sorta krompirja, imuna na plesen na listih in gomoljih.
- Levante: Zanimiva nova sorta za ekološke pridelovalce, ki zagotavlja veliko število gomoljev, je čvrsta in dobro raste v vročem poletju. Odporna je proti krompirjevi plesni.
- Gatsby: Srednje pozna sorta, ki v Sloveniji zagotavlja odličen pridelek, saj je bolj odporna na plesen, krastavost in črno nogo.
- Carolus: Srednje pozna EKO sorta, imuna na plesen na listih in gomoljih. Prepoznamo ga po značilnih rdečih pikah.
Večjim pridelovalcem se svetuje med 3 in 5 škropljenj letno z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem preprečimo, da plesen ne bo razvila odpornosti proti R genom, in nam bodo ti dolgoročno na voljo za lažjo kontrolo bolezni.
Kuharski Tipi Krompirja in Uporabnost
Sorte krompirja se ločijo predvsem po teksturi, vsebnosti škroba in prehranski uporabnosti v kuhinji. Med številnimi sortami, ki jih gojimo v našem podnebju, so nekatere bolj primerne za kuhanje in pripravo pire krompirja, druge za pečenje ali praženje. Za kakovost in uporabnost krompirja v kuhinji je pomemben predvsem delež škroba v gomolju. Vrste z večjo vsebnostjo škroba so bolj primerne za pečenje, tiste z nižjo pa za kuhanje. Čeprav velja B tip za najbolj široko uporaben krompir, univerzalne sorte ne obstajajo. Spoznajmo torej kuharske tipe krompirja:
- Tip A: Primeren za solate in pečenje. Ima manj škroba in je čvrst krompir, ki se ne razkuha.
- Tip B: Primeren za praženje in pire.
- Tip C: Idealen za pire, krompirjevo testo in pomfrit. Je rahel krompir, ki se razkuha v vodi.
- Tip D: Primeren za predelavo v škrob (pri nas ga praktično ne zasledimo).
- Tip AB: Vsestransko primeren za solate, pečenje in praženje.
- Tip BC: Za praženje, pire in cvrtje.
Z izbiro prave sorte krompirja, ki ustreza vašim kulinaričnim preferencam in rastnim pogojem, boste zagotovili bogat in okusen pridelek v vašem vrtu.