Prehod na gosto hrano je eden najpomembnejših mejnikov v razvoju dojenčka. To je obdobje, ko vaš malček začne raziskovati nove okuse, teksture in se uči novih motoričnih veščin, povezanih s hranjenjem. Vse te recepte lahko prilagodite glede na želje vašega otroka. Slike hrane so lahko v veliko pomoč pri pripravi obrokov za vašega dojenčka. Uvajanje goste hrane ni tekmovanje; vsak otrok ima svoj ritem. Zato je ključnega pomena, da starši sledijo sodobnim smernicam, ki poudarjajo postopnost, varnost in upoštevanje otrokovih individualnih potreb. Ta vodnik vas bo popeljal skozi postopno uvajanje goste hrane, od prvih grižljajev do bolj kompleksnih obrokov, s poudarkom na ključnih razvojnih obdobjih in prehranskih potrebah.
Ključni vidiki uvajanja goste hrane
Uvajanje goste hrane je prelomnica v otrokovi prehrani, saj takrat začne raziskovati nove okuse in teksture. Ta proces je ključen za njegovo rast in razvoj, saj mu zagotavlja dodatna hranila, ki jih materino ali nadomestno mleko samo po sebi ne more več v celoti pokriti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številni pediatri sicer priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja, vendar novejše smernice dopuščajo uvajanje goste hrane že med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti, če dojenček kaže jasne znake pripravljenosti. Prezgodnje uvajanje (pred 4. mesecem) lahko obremeni dojenčkova prebavila in ledvice, medtem ko lahko prepozno uvajanje (po 6. mesecu) privede do pomanjkanja železa in cinka ter težav pri sprejemanju novih živil.
Pri uvajanju goste hrane je ključnega pomena potrpežljivost. Ne silite otroka, če novo hrano zavrne ali jo izpljune. Ponovno poskusite čez nekaj dni ali pa poskusite mešati novo živilo z drugim, ki ga otrok že dobro pozna. Pomembno je tudi, da nova živila uvajate postopoma, z razmakom 2 do 3 dni med njimi. Tako boste v primeru alergijske reakcije (izpuščaji, driska, bruhanje) lahko natančno ugotovili, katero živilo jo je povzročilo.
Spremljajte otrokove motorične sposobnosti, ki so bistvene za trdno hranjenje, kot sta žvečenje in požiranje. Ko vaš otrok raste, se spreminja tudi njegova prehrana. Zagotavljanje raznolike in uravnotežene prehrane bo zagotovilo, da bo otrok prejel vsa potrebna hranila za zdrav razvoj. Bodite pozorni na otrokovo motoriko in ga spodbujajte k samostojnemu raziskovanju hrane. S pravilno prehrano, podporo in ljubeznijo lahko zagotovite optimalno rast in razvoj vašega otroka v tem prehodnem obdobju.
Prehrana med 4. in 6. mesecem: Začetni koraki
V tem obdobju je mleko (materino ali adaptirano) še vedno glavni vir kalorij in hranil. Gosta hrana je le dodatek, namenjen spoznavanju novih okusov in tekstur. Večina strokovnjakov svetuje, da začnete z zelenjavo, saj ima ta bolj nežen okus kot sadje. Če bi začeli s sadjem, obstaja možnost, da bi otrok zaradi sladkega okusa kasneje odklanjal zelenjavo.
Priporočena živila v tej starosti:
- Zelenjava: Korenček, bučke, cvetača, brokoli, buča, sladki krompir. Zelenjavo skuhajte v vodi ali na sopari in jo pretlačite v gladko kašico. Na začetku bo dojenček pojedel le žličko ali dve, kar je povsem normalno.
- Žita: Riž, koruzni kosmiči (brez dodanega sladkorja). Riževa kašica, pripravljena z materinim ali nadomestnim mlekom, je nevtralnega okusa in primerna za prvo hrano.
- Sadje: Banane, jabolka, hruške (kuhane in pretlačene).
Pomembno je, da se izogibate nekaterim živilom, da zagotovite varnost in dobro počutje otroka. Surove želejeve kocke so trde in lahko predstavljajo nevarnost zadušitve. Med vsebuje lahko bakterije, ki povzročajo botulizem, nevarno bolezen za dojenčke. Mehki siri in nepasterizirana živila so lahko vir bakterij listerije. Dodani sladkorji so neprimerni za dojenčke. Surovo ali premalo kuhano meso in ribe lahko povzročijo okužbo s salmonelo. Sol in živila z visoko vsebnostjo natrija lahko škodijo otrokovim ledvicam.
Prehrana med 6. in 8. mesecem: Povečanje hranilnih potreb
Ko otrok dopolni šest mesecev, se njegove potrebe po hranilih povečajo. Zaloge železa, ki jih je prinesel na svet, se začnejo prazniti, zato je ključno vključiti živila, bogata z železom. Prav tako je to čas, ko običajno uvajamo gluten (pšenica, oves, ječmen, rž) v majhnih količinah.
Priporočena živila v tej starosti:
- Meso: Pusto piščančje, puranje, teletina ali jagnjetina. Meso mora biti dobro kuhano in sprva zelo drobno sesekljano ali zmiksano. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju glavni vir železa (90 % potreb po železu naj bi pokrili z dopolnilno prehrano).
- Ribe: Bele ribe (kot so oslič, postrv) so lahko prebavljive. Ribe lahko ponudite po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže.
- Jajca: Rumenjak in beljak lahko uvedete že po 6. mesecu, vendar morata biti trdo kuhana.
- Stročnice: Kuhane in pretlačene stročnice (fižol, čičerika, leča).
- Mlečni izdelki: Nesladkan jogurt v majhnih količinah. Kravje mleko kot samostojen napitek še ni priporočljivo.
- Žitarice: Nadaljujte z uvajanjem različnih žit, vključno s tistimi, ki vsebujejo gluten.
V tem obdobju začnite hrano manj miksati in jo raje pretlačite z vilicami, da se otrok navadi na grudice. Poskrbite, da vaš otrok ob žitaricah in gomoljnicah vsak dan zaužije tudi zelenjavo, sadje, stročnice, semena, malo energetsko bogatega olja ali maščobe.
Prehrana med 8. in 10. mesecem: Razvoj samostojnosti in novih tekstur
Vaš dojenček verjetno že dobro sedi in razvija pincetni prijem (prijemanje predmetov s palcem in kazalcem). To je idealen čas, da mu ponudite hrano, ki jo lahko prime v roko (“finger food”), kot so na primer korenčkove ali kumaričine palčke ali kosi sadja. Obroki postajajo bolj strukturirani. To je odlična priložnost, da tudi starši izboljšate svoje prehranjevalne navade, saj ste otroku največji zgled. Otroka skušajte hraniti v visokem stolu za mizo. Skušajte jesti skupaj, obroki pa naj postanejo zabavni in družabni.
Če vaš otrok novo hrano zavrne ali jo izpljune, ga ne silite, da jo poje. Ponovno poskusite čez nekaj dni. Lahko pa poskusite tudi zmešati v drugo hrano, ki je vašemu otroku všeč.
Prehrana med 10. in 12. mesecem: Bližje družinski mizi
Bližate se prvemu rojstnemu dnevu in vaš otrok bi moral zdaj jesti že precej raznoliko hrano. Tekstura hrane naj bo čim bolj podobna hrani odraslih, le narezana na varne, majhne koščke. V tem obdobju otrok že lahko je skoraj vse, kar je preostala družina, z nekaj izjemami (manj soli in sladkorja).
Priporočena živila v tej starosti:
- Vse vrste mesa, rib in perutnine: Kuhano, narezano na majhne koščke.
- Različna zelenjava in sadje: Kuhano ali surovo, narezano na primerne koščke.
- Žitarice: Kruh, testenine, riž, kosmiči.
- Mlečni izdelki: Jogurt, skuta, mehki siri.
- Jajca: Dobro kuhana.
Pri mlečnih izdelkih začnite s fermentiranimi izdelki, kot so navadni jogurt, skuta ali kislo mleko. Kravjega mleka kot napitka ne ponujamo pred 12. mesecem, lahko pa ga uporabite v majhnih količinah za pripravo kašic.
Živila, katerim se je treba izogibati do 1. leta starosti:
- Med
- Sol in dodani sladkorji
- Celi oreščki (predstavljajo veliko nevarnost zadušitve; ponudite v mleti obliki ali kot maslo)
- Kravje mleko kot pijača
- Surove ali premalo kuhane jedi (meso, ribe, jajca)
- Surove želejeve kocke
- Nepasterizirani mlečni izdelki
S prehodom na gosto hrano se poveča potreba po tekočini. Najboljša pijača za dojenčka je voda. Ponudite jo po žlički ali v majhnem kozarčku ob vsakem obroku goste hrane.
Pomembni nasveti za starše pri uvajanju zelenjave
Ne glede na vsa navodila, vsak otrok je edinstven in lahko odstopa od značilnih razvojnih vzorcev. Vsak otrok se razvija in napreduje s svojim tempom. Univerzalne formule za spremljanje prehranskega razvoja ni. Nasveti pediatra so lahko zelo koristni pri spremljanju razvoja prehrane in prehodu na različne teksture hrane. Eden od načinov spremljanja razvoja je vodenje dnevnika prehrane. Zabeležite hrano, ki jo dojenček zaužije, kot tudi njegove reakcije na hrano. Drug način spremljanja je redna komunikacija s pediatrom. Zaupajte jim svoje pomisleke in postavite vprašanja o prehrani svojega dojenčka.
Ko se otrok razvija in raste, se spreminja tudi prehrana. Pomembno je, da ste informirani in svojo prehrano prilagodite otrokovim potrebam. Bodite pozorni na otrokovo motoriko in ga spodbujajte k samostojnemu raziskovanju hrane. Dovolite otroku, da raziskuje hrano z rokami, da se umaže in da spozna teksturo hrane, ne le okusa. Packanje je del učenja. Vzdušje pri mizi naj bo sproščeno in pozitivno. Ugasnite televizijo, odložite telefone in se posvetite hrani ter drug drugemu.
Ko otrok dopolni šest mesecev starosti, se šele uči žvečenja hrane, zato mu morate sprva ponuditi mehko hrano, ki jo lahko zlahka pogoltne. Začnite s kašo ali dobro pretlačenim sadjem in zelenjavo. Bodite pozorni, da pripravljena kaša ni preveč vodena, saj tako pripravljena ne vsebuje veliko hranilnih snovi. Otroka nahranite, ko opazite znake, da je lačen - na primer ko se z rokami dotika ust. Po umivanju rok, sprva zadostujeta dva obroka po dve do tri žlice mehke hrane.
Ko vaš dojenček raste, raste tudi njegov želodček. V tem starostnem obdobju vašega dojenčka hranite dvakrat do trikrat na dan po eno skodelico mehke hrane. Vaš dojenček lahko zaužije vse, razen medu, ki ga ne sme jesti do prvega leta starosti. Med obroki začnite uvajati zdrave prigrizke, kot je na primer pretlačeno sadje. V tem starostnem obdobju lahko vaš dojenček zaužije trikrat do štirikrat na dan pol skodelice hrane in zdrav prigrizek. Namesto pretlačene hrane, lahko hrano razrežete na majhne koščke. Vaš otrok je motorično dovolj razvit, da začne hrano uživati s prstki. Vsak obrok mora biti enostaven za zaužitje in mora vsebovati hranljive snovi.
Spodbujanje uživanja zelenjave pri otrocih
Majhni otroci vsak dan potrebujejo veliko hranljivih snovi, da se pravilno razvijajo, rastejo, so zdravi, močni in pametni. Šest mesecev star otrok hitro raste. V šestem mesecu starosti je materino mleko še vedno pomemben vir otrokove prehrane, vendar samo po sebi ne zadostuje otrokovim potrebam. Ko začnete z uvajanjem čvrste hrane, bodite še posebej pozorni, da vaš otrok ne bo zbolel. Ko se plazi po tleh in raziskuje, se mikrobi zlahka prenašajo iz otrokovih rok v usta.
V zadnjih letih raziskave kažejo, da otroci in mladostniki uživajo manj zelenjave, kot je priporočeno, medtem ko je uživanje sadja bolj priljubljeno. Spodbujanje uživanja zelenjave pri otrocih se lahko lotimo na več področjih.
Premagovanje ovir in spodbujanje zanimanja za zelenjavo:
- Privlačnost zelenjave: Otroci imajo raje hrustljavo in nežno zelenjavo kot pa brezokusno, neprivlačnega videza ali razkuhano. Poskusite pripraviti zelenjavo na način, ki bo vizualno privlačen, na primer z izrezovanjem v zabavne oblike.
- Nevsiljivo spoznavanje novih okusov: Učenci naj spoznavajo nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki so zanje privlačne, npr. sadno-zelenjavne sokove, kalčke, privlačno narezano surovo zelenjavo kot vmesni prigrizek, zelenjavo kot dodatek jedem, ki so sicer priljubljene med otroki.
- Možnost izbire: Na jedilniku naj bosta vedno na izbiro vsaj dve vrsti zelenjave - to poveča verjetnost, da bodo izbrali vsaj eno.
- Poudarek na kratkoročnih učinkih: Otrokom naj bodo predstavljene prednosti uživanja zelenjave, kot so kratkoročni učinki na zdravje in videz.
- Slabosti nezdrave hrane: Otrokom je treba predstaviti tudi slabosti nezdrave hrane, tako da imajo možnost razmišljati, kako bi nezdrave jedi vplivale nanje.
Ustvarjanje okolja, naklonjenega zelenjavi:
- Povečana razpoložljivost: Poskrbeti moramo, da bo zelenjava dostopna v okoljih, kjer otroci živijo - torej doma in v šoli.
- Domača priprava: Če zelenjave ni na krožniku doma (oz. je starši ne uživajo in ne pripravljajo), ne moremo pričakovati, da jo bo z veseljem užival otrok. Starši so najpomembnejši zgled.
- Šolska prehrana: Šolska prehrana naj bo bogata z zelenjavo, kadar je mogoče, npr. s solatnim barom.
Vloga staršev in družine:
Pri oblikovanju otrokovih prehranskih vzorcev so ključni starši in drugi pomembni odrasli ter njihov zgled, prepričanja, navade glede uživanja, priprave in ponujanja zelenjave. Otroci se ne učijo le od besed staršev, temveč predvsem od njihovih dejanj. Če starši ne jedo zelenjave, je malo verjetno, da jo bodo otroci z veseljem sprejeli.
Starši morajo svojemu otroku predstaviti koncept, da se vzgoja za zdravo prehrano začne v domači kuhinji. Predvsem morajo poskrbeti za to, da je na mizi vedno hrana, ki po okusu in hranljivosti ustreza vsem članom družine, tako da omogočajo zdrave izbire. Za mizo naj se vzdržijo pretiranega opominjanja, saj to vodi v še večji odpor do jedi.
Pri izbirčnih otrocih se je treba izogibati nezdravim prigrizkom med obroki, saj ta ukrep povečuje verjetnost, da otrok zaužije glavni obrok, četudi ni vedno po njegovih željah. Povečati je treba tudi dostopnost zelenjave v šoli. Naj bo cilj, da šolska prehrana vsebuje več zelenjave. Spremembe na področju šolske prehrane naj bodo dolgoročne oz. trajne.
Primeri jedilnikov po mesecih (kot smernice):
6. mesec:
- Zajtrk: Dojenje
- Dopoldanska malica: Dojenje
- Kosilo: Korenčkova kašica (2-3 žlice)
- Popoldanska malica: Dojenje
- Večerja: Dojenje
- Pred spanjem: Dojenje
7. mesec:
- Zajtrk: Dojenje
- Dopoldanska malica: Dojenje
- Kosilo: Bučkina kaša z dodatkom žit
- Popoldanska malica: Koruzni zdrob z materinim mlekom
- Večerja: Dojenje
- Pred spanjem: Dojenje
8. mesec:
- Zajtrk: Dojenje
- Dopoldanska malica: Dojenje
- Kosilo: Kuhan brokoli ali zelenjavno-mesna kaša (piščanec, govedina)
- Popoldanska malica: Manjši kos kruha
- Večerja: Dojenje
- Pred spanjem: Dojenje
9. mesec:
- Zajtrk: Zelenjavna kašica ali mlečni riž
- Dopoldanska malica: Dojenje ali sadna kašica (jabolko, hruška, banana)
- Kosilo: Prekuhana blitva in krompirjev pire ali riž s piščancem
- Popoldanska malica: Manjši kos kruha ali rumenjak
- Večerja: Mlečni riž ali zelenjavna juha
- Pred spanjem: Dojenje
10. mesec:
- Zajtrk: Olupljen in izkoščičen mango ali mlečni riž
- Dopoldanska malica: Dojenje ali sadna kašica (banana, breskev)
- Kosilo: Dušena govedina in spasiran paradižnik ali juha iz bučk in graha
- Popoldanska malica: Košček kruha ali jogurt s sadjem
- Večerja: Zelenjavna kašica ali skuta s sadjem
- Pred spanjem: Dojenje
11. mesec:
- Zajtrk: Mlečni riž ali zdrobovi cmoki s sadno čežano
- Dopoldanska malica: Skuta s sadjem in žitaricami ali sadni jogurt
- Kosilo: Zelenjavna rižota ali piščanec v smetanovi omaki s kuhanim krompirjem
- Popoldanska malica: Polovica žemlje ali polnozrnati otroški keksi
- Večerja: Grahova juha, kruh ali zelenjavno-žitna kašica za lahko noč
- Pred spanjem: Dojenje
12. mesec:
- Zajtrk: Košček polnozrnatega kruha z maslom ali žemlja z ribjim namazom
- Dopoldanska malica: Banana ali žitna rezina
- Kosilo: Govedina v zelenjavni omaki, dušen riž ali testenine z milansko omako
- Popoldanska malica: Skuta s svežim sadjem ali rulada z mlečnim polnilom
- Večerja: Špargljeva kremna juha, kruh ali narastek iz prosene kaše
- Pred spanjem: Dojenje
Kuharski nasveti za pripravo zelenjave
Po receptu kuharice Emilije Pavlič prisega na svežo, lokalno, sezonsko zelenjavo. Včasih uporabi tudi posušeno, močno pa odsvetuje zamrznjeno.
Recept za pripravo zelenjave (zelje, koromač, krompir):
- Zelenjavo dobro operite v vroči vodi z dodatkom soli in kisa, dokler voda ni čista. Nikoli zelenjave ne namakajte.
- V kozico nalijte čisto malo kvalitetnega olja ali uporabite maslo. Pomembno je, da maščobe ne segrevate, temveč takoj dodate opran krompir, zelje, koromač in česen.
- Na štiri prste zelenjave nalijte le dva prsta vode.
- Pokrijte s pokrovom in kuhajte na ognju približno 20 minut, da voda povre.
- Na dnu bo ostalo malo soka. Dodajte še malo olja ali masla ter soli in z leseno kuhalnico pretlačite.
Pri takšni zelenjavi, kot je zelje, je pomembno, da ne dodamo toliko vode, da jo moramo potem odlivati. Kuharica poudarja, da je česen veliko boljši, če ga kuhamo skupaj z zelenjavo, namesto da ga pražimo.
Nikar preveč vode
Napaka, ki jo ljudje pogosto delajo, je, da zelenjavo perejo v mrzli vodi in nato kuhajo v preveč vode, ki jo morajo na koncu odliti. Tako hranila mečejo proč, zelenjava pa je pogosto premehka oziroma razkuhana.
Pri korenasti zelenjavi kuhajte v razmerju dva prsta vode na štiri prste zelenjave.
Posebnosti pri pripravi
Pri mladi špinači kuharica Emilija Pavlič odsvetuje uporabo vode, saj jo bo spustila sama. V kozico dajte malo masla ali dobrega olja, malo presejanih drobtin in takoj še špinačo. Pristavite kozico na ogenj in kuhajte približno 15 minut. Če je špinača starejša, malo več.
Drugače je pri blitvi in ohrovtu. Tu je treba dati več vode. Ravno tako lahko zraven kuhamo česen. Počakamo, da ovenita in ju poberemo s penovko, dobro odcedimo ter nato na maščobi še malo pocvremo.
Tako pripravljeno zelenjavo bodo z veseljem pojedli otroci in odrasli. Pomembno je, da vsi uživamo dovolj zelenjave, saj je izjemno zdrava. Kar polovico vse zaužite hrane v enem dnevu bi morala predstavljati zelenjava. Poleti predvsem sveža, pozimi pa je lahko tudi posušena.
Zdrav odnos do hrane in zelenjave
Otroci imajo različen odnos do hrane - nekateri z veseljem raziskujejo nove okuse in niso izbirčni, medtem ko so drugi nekoliko bolj previdni. Starši zato pogosto hitro zaključijo, da njihov otrok določene vrste zelenjave “ne mara,” če jo zavrne nekajkrat zapored. Izjave, kot so “Moj otrok ne je brokolija,” lahko postanejo omejujoče in preprečijo, da bi otrok imel priložnost razviti pozitiven odnos do te hrane. Ključno je, da starši otroka potrpežljivo in vztrajno spodbujajo k preizkušanju novih okusov. Navajanje na nove okuse je namreč tek na dolge proge - gre za proces, ki zahteva čas, večkratne ponovitve in veliko spodbud.
Če boste ustvarili okolje, v katerem lahko otrok brez prisile v svojem tempu raziskuje nove okuse, boste znatno povečali možnosti, da bo nove jedi sčasoma sprejel z veseljem. Otroci raje jedo zelenjavo, ko je jasno ločena od druge hrane. Če se otrok izogiba mešanim solatam ali zelenjavnim juham, lahko različne vrste zelenjave pripravite posebej, narezano na majhne koščke ali trakove, ki jih lahko otroci enostavno jedo tudi z rokami.
Pri vsakem obroku lahko kot prigrizek postavite na mizo narezano zelenjavo; pri tem upoštevajte otrokovo starost ter prilagodite velikost in trdoto koščkov, da preprečite nevarnost zadušitve. Če bo zelenjava vedno na voljo, se bo otrok nanjo bolj privadil in začel bolj pogosto posegati po njej.
Otrok naj sodeluje pri pripravi hrane in rezanju zelenjave (pri tem upoštevajte njegovo starost in poskrbite za varnost). S tem mu omogočite, da se seznani z različnimi sestavinami in da se nanje navadi. Dovolite mu, da se z zelenjavo igra, saj ga bo to morda spodbudilo, da jo tudi poskusi. Ko je otrok vključen v pripravo hrane, razvije večji interes za različne vrste živil, saj jih spoznava iz prve roke.
V jedilnik vključite zelenjavne obroke, kot so solate, juhe, enolončnice ter jedi iz stročnic, kot so polpete ali namazi. Naj zelenjava, sadje in stročnice postanejo redni del prehrane. Če v vsak obrok vključite pest zelenjave, boste tekom dneva dosegli ustrezen vnos za zadovoljitev prehranskih potreb. Pri tem ohranite fleksibilnost - pri nekaterih obrokih je zelenjave več, pri drugih manj. Otroci, ki imajo zelenjavo radi, si bodo brez težav naložili večje porcije, medtem ko bodo tisti, ki so bolj zadržani, potrebovali dodatno spodbudo. Začnite z manjšimi količinami, otroka spodbujajte in ga pohvalite ob vsakem poskusu.
Hrana je lahko tudi zabavna! Občasno se podajte v svet domišljije in pripravite zelenjavne jedi v zabavnih oblikah, kot na primer živali ali obraze iz zelenjave.
prepoznaj sadje in zelenjavo / učenje za otroke
Pomembnost uravnotežene prehrane
Zdrava prehrana je osnovni pogoj za zdravo življenje in to velja tako za otroke, kot za odrasle. Otroci ne potrebujejo drugačne hrane, kot jo uživajo odrasli, še zlasti pa ne potrebujejo t.i. živil za otroke, čeprav vedno glasnejša oglasna sporočila, embalaže živopisanih barv ali tem priložene nagradice delujejo nadvse privlačno. Otroci za zdrav razvoj potrebujejo hrano, bogato s hranili in vitamini, po možnosti iz svežih in čim manj predelanih sestavin. Ponudimo jim pet obrokov dnevno, od katerih je eden topel, saj mnogo priporočenih živil, kot so zelenjava in krompir, stročnice, riž, žitarice, meso, ribe in jajca, potrebuje toplotno obdelavo. Otroci potrebujejo tudi dva vmesna obroka, ki ju ponudimo zjutraj in popoldne. Ker imajo nižje rezerve sladkorje kot odrasli, otrokom raven sladkorja v krvi lahko hitreje pade in pojavi se volčja lakota. To preprečimo z rednimi, čim bolj zdravimi vmesnimi obroki.
Pri zagotovitvi uravnoteženih živil za otroke upoštevajte naslednje zlato pravilo: izdelke iz žitaric, krompir, sadje, zelenjavo in napitke z malo kalorij lahko otrokom ponudite v izobilju. Veliko potrebujejo tudi mleka in mlečnih izdelkov, medtem ko bodite pri jajcih, mesu in ribah zmernejši. Živila, ki vsebujejo veliko sladkorja in maščob, otroku ponudite le v zelo skromnih količinah. Enako kot pri odraslih tudi zanje velja pravilo „pet na dan“ - torej pet porcij sadja ali zelenjave, porazdeljenih čez dan.
Prekomeren vnos natrija oz. soli povečuje krvni tlak in s tem tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni pri odraslih, zato je zelo pomembno, da otrok ne navajamo na pretirano uporabo soli. Tako kot odrasli namreč tudi slovenski otroci zaužijejo bistveno preveč soli. Raziskave so pokazale, da je želja po bolj slani hrani bolj stvar okusa kot potrebe, ter da je željo po slani hrani mogoče zmanjšati s postopnim zniževanjem slanosti živil. Še sprejemljiva količina soli za otroke je manj kot kavna žlička soli v celem dnevu. Zavedati se moramo, da je veliko soli skrite v predelanih živilih.
Otroci med igro velikokrat pozabijo na žejo, zato je pomembno, da otroku večkrat na dan ponudimo vodo. Otroci naj pijejo izključno vodo, nesladkan čaj in občasno tudi mleko. Sladke pijače in sadni sokovi za otroke niso primerni, saj vsebujejo veliko prostih sladkorjev in predstavljajo enega glavnih krivcev za prekomerno telesno maso otrok.