Špinača (Spinacia oleracea) je čudovita listnata zelenjava, ki poveča izbiro svežega zelenja tudi v zimskih mesecih, saj je izrazito zimska rastlina. Je priljubljena listnata zelenjava, ki jo cenijo po vsem svetu zaradi njenega blagega okusa in hranilne vrednosti. Na vrtu je v hladnejših mesecih, ko najbolj cenimo svežo zelenjavo. Vrtne grede zapolni, ko bi drugače bile prazne. Je ena najbolj zdravih in z vitamini najbogatejših rastlin.
Njena zgodovina je dolga in bogata, sega pa tisoče let nazaj. Špinača naj bi izvirala iz starodavne Perzije (današnji Iran in sosednje države), kjer so jo vzgajali že pred več kot 2000 leti. Pot je v 7. stoletju nadaljevala na Kitajsko, kamor je prišla kot darilo nepalskega kralja, v 10. stoletju pa so jo Mavri prinesli na Iberski polotok. V Evropi je špinača poznana šele od 11. stoletja, dobili smo jo prek Špancev, zato je bila zlasti v Angliji znana kot španska zelenjava. V 16. stoletju je postala zelo priljubljena v Angliji in Franciji. Danes je špinača cenjena po vsem svetu in se uporablja v številnih kulinaričnih kulturah.
Kdaj sejati špinačo? Optimalni časi setve
Špinačo sejemo dvakrat v sezoni: zgodaj spomladi in jeseni, a nikoli poleti, saj uide v cvet. Splošno pravilo je, da se špinačo seje spomladi in jeseni, saj zaradi dolgega dneva in visokih temperatur poleti požene v cvet. Vse vrste špinač lahko sejemo na prosto vse od meseca marca do maja, ker poletna setev špinačo vzpodbudi k cvetenju. Naslednja setev je ponovno od avgusta do oktobra - stari vrtnarji pravijo ob enakonočju.
- Spomladanska setev: Na prostem jo sejemo od marca do začetka maja. Prvo setev opravimo v sredini marca. Za sadike je setev primerna v marcu in aprilu.
- Poletna setev: Setev je mogoča julija, vendar je obvezno senčenje. Pomembno je opozoriti, da špinača ne prenaša dobro visokih temperatur.
- Jesenska setev: Opravimo jo od sredine avgusta do sredine septembra. Konec avgusta jo sejemo na izpraznjene grede. Druga setev je od konca avgusta do najkasneje sredine septembra.
- Setev za prezimitev: Če jo želimo uživati naslednjo pomlad, jo sejemo septembra in oktobra.
Setev glede na način vzgoje
Špinačo pridelujemo iz sadik (s koreninsko grudo, več rastlin v en lonček) ali sejemo na prosto. Seme za direktno setev ali z vzgojo sadik. Sejemo jo na prosto vsake tri tedne od marca dalje.
- Direktna setev na prosto: Špinačo je najbolje sejati direktno v gredo, ki jo vnaprej pripravimo, in sicer tako, da jo prekopljemo z vilami ter dodamo kompost. Idealno je, da seme pade na približno vsakih 2 do 5 cm. Gostejših setev kasneje praviloma ne redčimo, zato se čim bolj držimo priporočila, da seme pade najbolj gosto na 2 centimetra. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. s kompostom.
- Vzgoja sadik: Lahko vzgojimo sadike, če bomo na vrt posadili zgolj nekaj rastlin, a gre špinača iz sadik (spomladi) hitreje v cvet. Za pripravo domačih sadik špinače potrebujemo: ekološka semena, sadilne vreče, substrat za setev - organsko zemljo, zalivalko, plastično folijo, označevalne tablice. Špinačo lahko sejete v sadilne vreče v drugi polovici februarja. V tem primeru sejemo dva do tri semena v srednje sadilne enote konec februarja. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo in lahko vzklijejo že v štirih dneh. Če so v isti sadilni enoti vzklila vsa semena, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat in zalivamo vsak drugi dan.
Priprava tal in izbira rastišča
Špinača najbolje uspeva na sončnih ali polsenčnih legah v dobro odcednih, humusnih tleh. Najbolj primerna so rahlo kisla do nevtralna tla. Špinača potrebuje ilovnata vrtna tla. Ne prenaša preveč peščenih in glinenih tal. Potrebuje primerno vsebnost kalija v tleh. Ugajata ji okopavanje in vzdrževanje rahlih tal, zato jo sejemo v vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen.
Pred setvijo okopamo gredo in odstranimo plevel. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca.
Kolobarjenje in sosedstvo
Špinačo sejemo na drugi poljini, za rastlinami, ki so bile gnojene s hlevskim gnojem. Ne prenaša pogoste setve na istem mestu. S špinačo zasejemo grede zgodaj spomladi, preden na to mesto presadimo paradižnik, papriko, feferone, jajčevce, bučke, kumare, fizalis ali posejemo fižol. Špinača je najboljši predposevek pred glavno poletno zasaditvijo, saj raste v času, ko bi bila drugače greda sicer popolnoma prazna.
Primerni sosedje za špinačo so kapusnice, paradižnik, fižol, bob, krompir, zelena, čebula, pastinak, bazilika, jagode, sladka koruza. Visok fižol in paradižnik sta primerna soseda poletnim setvam. Konec avgusta jo sejemo na izpraznjene grede. Najbolje za čebulo, česnom, rdečo peso, grahom ali nizkim fižolom. Dobro uspeva v mešanem posevku z grahom, ohrovtom, porom, kot njeni sosedje pa se dobro obnesejo tudi korenje, solata, zelje, paradižnik in peteršilj, če je le možno, pa je ne sejemo zraven rdeče pese.
Nega špinače med rastjo
Zalivanje
Špinača še posebej med obdobjem kalitve potrebuje trajno vlažno zemljo. Tudi ko enkrat vzkali, poskrbite za redno zalivanje, saj se lahko ta rastlina zelo hitro posuši. Najbolje jo je zalivati dopoldne, saj ji boste tako zagotovili dovolj vode za ves topel dan. V sušnem poletju z zalivanjem skrbimo, da so tla ves čas rahlo vlažna. Zalivamo po zemlji.
Setev avgusta zalijemo, ko odstranimo karton. Nato še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj, da gredo v septembru izdatno zalijemo enkrat tedensko, če ni dežja.
Pletje in rahljanje tal
Sejemo v vrste in redno rahljamo, ker potrebuje zračna tla. Ugajata ji okopavanje in vzdrževanje rahlih tal. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Redno pletje in rahljanje zemlje pospešujeta rast. Skrb za čisto gredo se nam bo obrestovala pri nabiranju pridelka.
Gnojenje
Špinača ne potrebuje gnojenja, če jo umestimo na gredo, ki je bilo predhodno gnojena s hlevskim gnojem, kompostom ali drugimi organskimi gnojili. Ker rastlina za rast ne potrebuje veliko hranil, ji je treba dodajati le malo dodatnih hranil v obliki gnojil. Vsekakor je ni dovoljeno prekomerno gnojiti, saj bo špinača v nasprotnem primeru razvila le mehke liste z manj vitamini in bo najverjetneje zrasla v višino. Špinačo je najbolje posaditi na tisti predel grede, na katerem je bila v prejšnjem letu posajena rastlina, ki za razvoj potrebuje veliko hranil.
Za gnojenje špinače je uporaben predvsem domač kompost in druga organska gnojila. Pomembna so rodovitna tla bogata z organsko snovjo. Tla, ki vsebujejo preveč dušika, v špinači povzročijo kopičenje prevelikih količin nitratov, ki so za naše telo škodljiva. Temeljno gnojenje in dognojevanje z Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Pri dognojevanju poskrbite, da bo v tleh dovolj kalija ter klora in ne preveč dušika.
Pokrivanje in zaščita
Celo gredo takoj neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Drugo setev v avgustu uskladimo s setvijo motovilca, saj je postopek pri obeh enak. Pri špinači je razlika med marčevsko in avgustovsko setvijo v tem, da slednje setve na koncu ne pokrijemo s kopreno, temveč s kartonom, papirjem, z juto lahko tudi z lesenimi deskami. Torej s ploskovno zastirko, ki ne prepušča svetlobe in ohranja vlago v tleh. Vrtna koprena prepušča svetlobo, ki tla hitreje izsuši. Karton pustimo na gredi, dokler ne vidimo prvih vzkaljenih semen, nato ga seveda takoj odstranimo, kar je lahko že štiri dni po setvi. Ko odstranimo karton, gredo dobro zalijemo in jo naslednjih 10 dni vsakodnevno zalivamo, da se špinača dobro ukorenini.
Zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Hkrati preverimo gredo in odstranimo morebiten plevel. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Špinača zdrži temperature do -25 °C, a jo vseeno oktobra pokrijemo z vrtno kopreno. Rastline ščiti pred vetrom in nam koristi pri nabiranju, saj ob nekaj centimetrih snega kopreno odkrijemo in že nabiramo čist pridelek.
Nasveti za gojenje špinače - Vrtni hitri pregled, epizoda 149
Bolezni in škodljivci
Špinača ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav. Bolezni preprečimo z gnojenjem na osnovi alg in rahlimi tlemi. Pikapolonice na vrtu brez insekticidov poskrbijo za uši, ki se občasno pojavljajo na tej rastlini. Špinačo občasno napadejo viroze, plesen, pesna muha in miši. Luknje na listih niso nikoli tako velike, da bi bil pridelek uničen ali neužiten.
Pri špinači smo pozorni na kolobar, tako bo težav z boleznimi manj. Včasih listi rumenijo zaradi zbitih tal, zato jo redno okopavamo. Mlade rastlinice lahko napadejo polži. Proti trdovratnim polžem na sadikah špinače lahko uporabite tudi domače škropivo iz pekočih feferonov. V posodo dodajte posušeni pekoči feferon ali čili v prahu, malo narezanih listov krvomočnice in nekaj naribane korenine hrena. Pripravek prelijte z vrelo vodo. Ko se ohladi, ga poškropite okrog rastlin in vrta. Pripravek lahko pripravite tudi samo iz čilija.
Nabiranje, shranjevanje in uporaba
Pobiranje špinače
Prve liste lahko pobiramo že 4-6 tednov po setvi. Spomladanske setve pobiramo od sredine aprila do začetka junija, jesenske pa od začetka oktobra do marca naslednje leto. Nabiramo že 7 do 15 cm velike liste. Liste špinače lahko odrežete, ko zrastejo vsaj 5 cm. Pri špinači trgamo spodnje, večje listke na rastlinicah, ker iz sredine rastline poženejo nove liste, kar pomeni, da se samo-obnavlja. Tako lahko zelo preprosto podaljšate obdobje razvoja slastnih listov.
Hitra tehnika nabiranja gosto zasajene špinače v vrstah nam prihrani veliko časa. Z roko naenkrat zajamemo šop špinačnih listov in jih z nožem odrežemo približno 3 cm nad tlemi. Tako ohranimo srčiko posamezne rastline nepoškodovano in iz nje poženejo novi listi. Odrezana listna stebla pustimo na rastlini. Na takšen način pridelek z ene grede oz. rastline poberemo tri do petkrat. Špinača se zelo dobro obrašča, zato jo režemo sproti za svežo porabo. Korenine vedno pustimo v zemlji.
Ko se hitrost rasti občutno zmanjša in rastlina preneha razvijati liste ali pa razvije le malo listov, potem je čas, da poberete celotno rozeto. Najboljši čas za to je popoldne ali zvečer ob sončnih dneh, saj je takrat vsebnost nitratov v listih občutno manjša. Za nabiranje je najboljši čas zjutraj ali zgodaj dopoldne, saj takrat vsebuje največ vlage.
Shranjevanje in priprava
Sveža špinača ima najboljši okus. Liste uporabimo sveže, porežemo le toliko, kolikor potrebujemo. V hladilniku je ne hranimo. Vendar pa listi v predalu za zelenjavo v hladilniku svojo svežino ohranijo največ tri dni. Če hkrati poberete veliko listov, vam torej priporočamo, da špinačo blanširate in nato zamrznete. Če je ne moremo pojesti takoj, jo blanširamo in shranimo v zamrzovalniku. Uživamo sveže rastline in jedi, postane jedi vsebujejo nitrite.
Mlade liste uporabimo sveže v solatah, starejše pokuhamo za omake in viške pridelkov blanširamo ter zamrznemo. Liste kuhamo ali uporabimo sveže. Peclje odstranimo, kuhani špinači dodamo mleko (veže nase škodljive oksalate). Pri večjih listih peclje odstranimo, saj vsebujejo škodljive snovi. To je še posebno pomembno pri prehrani otrok. Pri kuhanju damo liste špinače v vrelo vodo, ne v mrzlo, da ohranimo kar največ koristnih sestavin listov. Zelo koristen in krepilen je tudi špinačni sok.
Sorte špinače
Na trgu lahko kupimo več sort špinače. V praksi se je pokazalo, da sta za marčevsko setev primernejši sorti Matador in Gammason, ki začneta cveteti kasneje. Pri nas lahko kupimo tudi sorto Norvak. Norvak zelo slabo prezimi, zato pa v vročini ne gre tako hitro v cvet in tudi listi so bolj temno zeleni. Za poletne setve izberimo to sorto. Matador ima svetlejše in večje liste, vendar veliko bolje prezimi, slabše pa prenaša vročino, zato ga posejemo septembra in oktobra za prezimovanje in spomladansko pobiranje.
Poleg navadne špinače obstajajo še druge vrste, ki se uporabljajo kot nadomestek ali so sorodne:
- Novozelandska špinača: Uspeva v vročih poletnih razmerah, kjer prava špinača ne uspeva dobro.
- Azijska špinača (Kitajski zelenjavni slezenovec): Prilagojena za gojenje v vročih in suhih razmerah, ima manjše liste in bolj robustno rast.
- Malabar špinača: Uspeva v tropskih podnebjih in ima debele, sočne liste.
- Jagodna špinača (Chenopodium capitatum): Zanimiva rastlina, ki združuje značilnosti špinače in jagod.
- Vrtna loboda (Atriplex hortensis): Znana tudi kot francoska špinača, je listnata zelenjava iz družine ščirovcev.
Zdravstvene koristi špinače
Špinača je bogat vir flavonoidov, karotenidov ter antioksidantov, kot so vitamin C, vitamin E, beta-karoten ter minerala mangan in cink. Je tudi eno redkih živil, bogatih z vitaminom K, ki prispeva k zdravju žil in kosti (preprečuje razgradnjo kostnih celic).
Vsebuje veliko vitamina K, vitamina A, vitamina C, vitamina E, folne kisline, železa, kalcija in magnezija. Ti vitamini in minerali prispevajo k zdravju kosti, imunskega sistema, kože in vida. Visoka vsebnost vlaknin v špinači podpira zdravo prebavo in preprečuje zaprtje. Špinača vsebuje nitrate, ki lahko pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka in izboljšanju zdravja srca.