Luna, edini naravni satelit Zemlje, je po Soncu najsvetlejše telo na nočnem nebu. Čeprav sama nima lastne svetlobe, jo vidimo zaradi odbijanja Sončeve svetlobe. Njen polmer znaša 1737,4 km, kar je približno četrtina Zemljinega. Luna se okoli Zemlje giblje po nekoliko sploščeni (eliptični) tirnici, ki leži v ravnini, nagnjeni za 5,145° glede na ekliptiko.
Položaj Lune na nebu se spreminja zaradi dnevnega vrtenja Zemlje (vzhaja, kulminira in zahaja) ter zaradi njenega gibanja okoli Zemlje. Vsak dan se premakne za približno 13° glede na oddaljene zvezde, zato ne vzide in zaide ob približno isti uri kot zvezde, ampak približno 50 minut kasneje kot prejšnji dan. Luna naredi en poln obhod okoli Zemlje (360°) v 27,3 dne.
Razumevanje luninih men
Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videnega iz Zemlje. Ker je Luna plimsko zaklenjena z Zemljino gravitacijo, nam kaže vedno isto stran (zaradi libracije pa skupno rahlo več). Ta tako imenovana bližnja stran je spremenljivo osvetljena, odvisno od položaja Lune v njeni orbiti. Delež osvetljene Lune se lahko giblje od 0% (mlaj) do 100% (ščip).
Moon Phase Animation
Štiri osnovne in vmesne lunine mene
Poznamo štiri osnovne lunine mene:
- Mlaj (prazna luna): Luna je na isti strani Zemlje kot Sonce. Takrat je k nam obrnjena neosvetljena stran. Sonce in Luna sta na nebu blizu skupaj, Luna vzide zjutraj in zaide zvečer. Lunina ekliptična dolžina kot s Soncem (videno z Zemlje) je 0°.
- Prvi krajec: Približno teden dni po mlaju Luna opravi četrtino svojega obhoda okoli Zemlje. Z Zemlje vidimo osvetljeno polovico Lune. Za opazovalce na severni polobli je osvetljen desni del Lune (oblika črke D), za opazovalce na južni polobli pa levi del. Lunina ekliptična dolžina kot s Soncem je 90°.
- Ščip (polna luna): Približno dva tedna po mlaju je Luna na drugi strani Zemlje kot Sonce in nam kaže svojo v celoti osvetljeno stran. Lunina ekliptična dolžina kot s Soncem je 180°.
- Zadnji krajec: Še približno teden dni po ščipu je z Zemlje spet vidna osvetljena le polovica Lune. Za opazovalce na severni polobli je to levi del Lune (oblika črke C), za opazovalce na južni polobli pa desni. Lunina ekliptična dolžina kot s Soncem je 270°.
Vsaka izmed štirih "srednjih" luninih men traja okoli 7,4 dni, vendar se rahlo spreminja zaradi eliptične oblike lunine tirnice. Med osnovnimi menami so srednje mene, med katerimi je Lunina navidezna oblika bodisi srp bodisi dokaj debela luna. Opis rastoči se uporablja za srednjo meno, ko se lunina navidezna oblika debeli od mlaja proti ščipu, opis upadajoči pa, ko se oblika manjša.
Vpliv luninih men na ljudi in naravo
Opazovanje narave in njenega ritma sega že v zelo zgodnjo zgodovino človeštva, k starim Egipčanom, Mezopotamcem in kasneje Grkom. Ta ljudstva so opazovala cikle za orientacijo v kmetijstvu in so prišla do podobnih spoznanj o cikličnosti narave, vključno z luninim ritmom.
Dnevni in mesečni lunin cikel
Lunin cikel je najkrajši in zelo podoben sončevemu, zato njegov vpliv ljudje najbolj občutimo. Spreminjanje svetlobe v temo ima močan vpliv na živa bitja. V dnevnem času, ko nas spremlja Sonce in svetloba, smo bolj produktivni, imamo več energije, optimizma, elana in volje. Ko Sonce za določen čas zapusti nebo in nastopi noč, ki jo spremlja Luna, pa smo vsi avtomatično bolj umirjeni, utrujeni, nekateri sproščeni, drugi pa lahko v daljšem obdobju teme/noči zapadejo tudi v psihološke motnje, kot je depresija.
Poleg dnevnega vpliva ima Luna še mesečni cikel, ki traja približno 28 dni. To je rast in upadanje Lune, ki s svojo dinamiko pokaže tudi drugačne smernice.
Mlaj (mlada luna): Luna svoj cikel začenja v fazi mlaja, ko je na nebu skoraj nevidna s prostim očesom. To se zgodi, ker takrat pride do poravnave Zemlje, Sonca in Lune v eni liniji, Luna je med Zemljo in Soncem, zato njenega obličja ne moremo videti. S strani Zemlje vidimo njeno senčno stran. To je tudi čas, ko je lunin vpliv na nas zelo majhen, zato pravimo, da imamo manj energije. To je čas počitka in čas za nabiranje energije za nove podvige in cilje. Ob mlaju sta Sonce in Luna na isti stopinji nebesne dolžine. V tem času je priporočljivo omejiti porabo kaloričnih jedi, saj se telo želi prečistiti, želodec pa umiriti. Postenje z veliko vode, sadnih in zelenjavnih sokov je dober korak za zdravje in hujšanje. Izogibajte se trdni hrani, če je mogoče.
Prvi krajec (rastoča luna): Druga faza, ki jo Luna naredi v roku enega tedna od pojava mlaja, je prvi krajec. V tem obdobju imamo več volje in zaznavamo nekakšno napetost in vznemirjenje za delovanje. Imamo elan in energija nas spodbuja k aktivnosti. Ko Luna prične rasti, boste čutili več vitalnosti. Če želite opustiti škodljivo razvado, spremeniti prehrano ali pričeti redno telovaditi, storite to v teh dneh. Med rastočo Luno ni varno hujšati, saj telo potrebuje večjo količino hranljivih snovi kot običajno. V tem obdobju lahko vaše telo malce nabrekne, saj se voda takrat bolj zadržuje v telesu. V teh dneh se z energijo Lune telo izgrajuje, zato težite k povečanemu vnosu hrane, še posebej manj kalorične. Bodite pozorni, da hrana vsebuje veliko vitaminov, mineralov, beljakovin in koristnih maščob.
Ščip (polna luna): Tretja faza je polna luna ali ščip, ki nastopi v dobrih dveh tednih po mlaju. Mnogi ljudje to zaznavajo kot veliko napetost, povečano energijo in nemir. Želja po doseganju ciljev je zelo velika, zato je ob teh prelomnih obdobjih več dogajanja med ljudmi, v odnosih in v prometu. V obdobju polne lune je poravnava Lune, Zemlje in Sonca takšna, da Luna stoji točno nasproti Sonca, ki jo lahko obsije. Zaradi tega lahko nekateri delujejo tudi bolj evforično in nepremišljeno. Polna luna povečuje raven tekočin v telesu. Znano je, da je ob polni luni dobro hujšati, vendar se je potrebno zavedati, da telesu takrat ne smemo odvzemati tekočin. Kratkotrajno stradanje, pri katerem izgubljamo le vodo, je lahko ob polni luni celo škodljivo. Če se odločimo hujšati s stradanjem, storimo to raje v času, ko telo potrebuje manj hrane. Uživajte predvsem zeleno in rumeno zelenjavo.
Zadnji krajec (upadajoča luna): Zadnja faza nastopi z zadnjim krajcem, ko vpliv Lune začenja izgubljati svojo moč. Rečemo tudi, da je v padu. To je čas, ki ga ljudje zaznamo kot posledice razburljivih trenutkov. Še vedno smo v obdobju povečane energije, ki pa jo v tem primeru uporabimo za zaključevanje projektov in nalog, ki smo se jih lotili predhodno. Ko Luna upada, boste potrebovali počitek, meditacijo in poglobljeno razmišljanje. To je obdobje primanjkljajev. V teh dneh telo ne potrebuje toliko hrane kot v času rastoče Lune, in telo več izloči. Kljub temu jejte manj kot običajno, še posebej če želite shujšati brez skrbi za negativen vpliv na zdravje in počutje.
Lunarni in solarni mrki
Lunini in Sončevi mrki so nebesni pojavi, ki se zgodijo, ko se Sonce, Luna in Zemlja poravnajo v liniji.
Sončev mrk
Sončev mrk nastane, ko se Luna postavi pred Sonce in tako zakrije njegovo svetlobo. Ker je naklon Lunine tirnice majhen (5 stopinj), je ta nebesni pojav dokaj redek. Sončevi mrki nastanejo ob vozlih (dvižni in padni vozel), ko se Luna nahaja med Soncem in Zemljo. Takrat zakrije srednji del Sončeve ploskve.
Ločimo tri vrste Sončevih mrkov:
- Popolni Sončev mrk: nastane, ko Luna popolnoma zakrije Sonce.
- Delni Sončev mrk: nastane, ko Luna zakrije le del Sonca.
- Kolobarjasti Sončev mrk: nastane, ko je Luna predaleč od Zemlje, da bi lahko popolnoma prekrila Sonce, zato se okoli Lune vidi svetel Sončev kolobar.
Lunin mrk
Lunin mrk nastane, ko se Zemlja nahaja med Luno in Soncem in tako Luna postane nevidna. To je podobno kot pri mlaju, le da se tokrat Zemlja nahaja med Luno in Soncem. Barvni odtenki Lune med mrkom so odvisni od zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno. Svetloba se odbije preko Zemljinega ozračja na Luno, kar povzroči različne barvne odtenke.
Ločimo tri vrste Luninih mrkov:
- Popolni Lunin mrk: nastane, ko Luna v celoti vstopi v Zemljino senco.
- Delni Lunin mrk: nastane, ko le del Lune vstopi v Zemljino senco.
- Polsenčni Lunin mrk: nastane, ko se Luna ne dotakne Zemljine sence, ampak preide le skozi njeno polsenco.
Opazovanje Lune in nebesnih pojavov
Luna je zanimivo nebesno telo, vendar nas s svojo svetlobo lahko moti pri opazovanju drugih nebesnih teles, zlasti tistih šibkih ali tistih, ki so v bližini Lune.
- Najprimernejše obdobje za astronomsko opazovanje je okoli mlaja, saj je takrat Luna najmanj svetla.
- Obdobji okoli prvega in zadnjega krajca sta za opazovanje primernejši, saj je Luna manj svetla kot ob ščipu.
Pri načrtovanju astronomskih opazovanj si lahko pomagamo s koledarjem Luninih men, vrtljivo zvezdno karto ter različnimi aplikacijami in programi, kot je Stellarium. Pomembno je tudi upoštevati razdaljo na nebu med Luno in telesom, ki ga želimo opazovati, saj Lunina svetloba manj moti opazovanje tistih teles, ki so od nje dlje na nebu. Če je Luna delno osvetljena, poskrbimo, da opazujemo del neba, ki je čim bolj oddaljen od Lune. Če je večji del Lune osvetljen, so razmere za opazovanje slabše.
Luna odbija Sončevo svetlobo, ki se ponoči siplje na molekulah ozračja. Pri tem se bolj siplje modra svetloba, zato je nebo na videz temno, čeprav je precej onesnaženo s sipano modro svetlobo. V takšnih razmerah je bolje opazovati vidno svetlobo daljše valovne dolžine.
Na površju Lune že s prostim očesom vidimo temna območja, imenovana morja (maria), in svetlejša območja ali višavja (terrae). Z daljnogledom ali teleskopom pa opazimo tudi veliko število udarnih kraterjev.