Starši dojenčku nudijo vso ljubezen in zaščito, vendar je ena najpomembnejših potreb dojenčka tudi ustrezna prehrana, za katero so odgovorni prav starši. Ključno je vedeti, katera prehrana je potrebna za pravilno rast in razvoj dojenčka, da bo iz otroka zrasel zdrav odrasel človek. V Sloveniji so bile v letu 2010 sprejete nove smernice prehranjevanja dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti), ki prinašajo novosti predvsem na področju uvajanja dopolnilne prehrane in vitamina D.
Nove smernice prehranjevanja dojenčkov
Nove smernice so bile na nacionalni ravni sprejete v letu 2010 in sestavljene na osnovi konsenza delovne skupine za nutricionistiko. Združenje za pediatrijo je te smernice zbralo tudi v priročni knjižici Prehrana dojenčka, ki jo brezplačno dobite pri svojih izbranih pediatrih.
Kdo je pripravil nove smernice?
Nove smernice za prehrano zdravih dojenčkov so pripravili strokovnjaki iz cele Slovenije. Sodelovali so zdravniki pediatri primarnega, sekundarnega in terciarnega nivoja - iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Prav tako so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, kot so neonatolog, gastroenterologi, alergologi, endokrinologi, pa tudi klinični dietetiki, katerih skupen namen je zagotoviti zdravo in ustrezno prehrano dojenčka.
Prvo leto otrokovega življenja sodi med najintenzivnejša obdobja, saj sta rast in razvoj v tem obdobju najhitrejša. Če je dojenček zdrav in nima težav, v prvih šestih mesecih življenja podvoji svojo porodno težo, ko dopolni prvo leto, pa jo celo potroji. Hitra rast otrokovih možganov, ki omogoča njegov ustrezen razvoj, zahteva ustrezno energetsko podporo in najustreznejšo kakovostno sestavo prehrane.
Dojenje: Ključ do zdravega začetka
V zadnjem desetletju dojenje, glede na podatke, pri nas in v svetu doživlja renesanso, saj je kar 80 % otrok dojenih najmanj 3 mesece. Dojenje je naraven in najboljši način prehranjevanja novorojenčka in dojenčka, zato ga tako v svetu kot v Sloveniji vsekakor spodbujamo.
Priporočila za dojenje
Na ta način zdravi otroci po normalni nosečnosti (in seveda primerni prehrani matere) v prvih šestih mesecih prejmejo vse, kar potrebujejo za rast in razvoj. Evropsko združenje za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN) je že leta 1994 izdalo priporočila, ki so jih obnovili leta 2008, za popolno dojenje do približno 6. meseca starosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je isto priporočala od leta 2001.
Sestava materinega mleka
Materino mleko vsebuje bistvene sestavine, ki so potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka, kot so sladkorji, lahko prebavljive beljakovine, maščobe, vitamini in rudninske snovi. Pomembno pa je, da so v materinem mleku tudi druge sestavine, ki vplivajo na otrokovo odpornost, kot so protitelesa proti različnim boleznim. V materinem mleku je tudi najboljše razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami ter ustrezna količina dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj otrokovih možganov in ostrine vida. Poleg tega vsebuje tudi oligosaharide, nukleotide, encime in citokine.
Dojenček je lahko izključno dojen (torej dobi le materino mleko in nič drugega) ali pa polno dojen (dobi poleg materinega mleka še prekuhano vodo ali tekočine na vodni osnovi).
Prehrana nedojenih otrok in obvladovanje kolik
Prilagojene mlečne formule za dojenčke s kolikami
Če otrok, ki dobiva mlečno formulo, ima kolike, svetujemo uporabo posebnih mlečnih formul, ki zmanjšujejo kolike. Na tržišču sta na voljo dve vrsti takih formul:
- AC formule (anti kolikam): vsebujejo lahko prebavljive ogljikove hidrate ter posebej prilagojeno količino laktoze, ki ne preseže presnovne zmogljivosti tankega črevesa. S tem preprečujejo fermentacijo laktoze v debelem črevesu in nastajanje kolik, plinov ter vetrov.
- Formule s prilagojeno vsebnostjo laktoze, prebiotiki in posebnimi maščobami: te formule mehčajo blato in so primerne predvsem za dojenčke, ki imajo istočasno kolike in zaprtje.
Dietni režim za doječe mame z dojenčki s kolikami
Kolike so težave, ki se pojavljajo pri večini dojenčkov, vendar po 3. ali 4. mesecu starosti same od sebe prenehajo. Če ima dojenček kolike, dieta pri doječi materi običajno ni potrebna. Edina izjema je, če je pri otroku dokazana alergija na kravje mleko, v tem primeru svetujemo dieto brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov pri doječi materi.
Uvajanje dopolnilne prehrane: Ključne novosti
Priporočila za uvajanje dopolnilne prehrane so enaka tako za izključno dojene ali polno dojene kot za tiste na prehrani z mlečnimi formulami. Pomembno pa je vedeti, da so individualne razlike med dojenčki velike.
Kdaj začeti z dopolnilno prehrano?
Nekateri dojenčki po določenem času začnejo odklanjati samo mlečno hrano. V takem primeru svetujemo uvajanje dopolnilne prehrane med 17. in 26. tednom starosti. Takrat je otrok razvojno, torej psihomotorno in čustveno, že pripravljen na to, da začne osvajati veščine hranjenja, pomembno pa je tudi spoznavanje številnih novih okusov. Ta navodila predstavljajo časovni razpon, saj je vsak otrok drugačen, kar je treba upoštevati.
Vrstni red uvajanja živil
Po novih prehranskih smernicah naj bi dopolnilno prehrano uvajali z nekoliko drugačnim vrstnim redom kot do sedaj. Najprej priporočamo uvajati zelenjavni obrok, to so zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjeve-mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso). Sledi uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa že glutenske.
Uvajanje novih hranil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih. Medtem naj starši opazujejo otroka zaradi morebitne preobčutljivostne reakcije (npr. izpuščaj, bruhanje, driska).
Priporočila za uvajanje živil
- Nizkoalergogena živila: Od zelenjave npr. korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba. Nato riž, koruzni kosmiči, nato še sadne kašice (jabolka, hruške, banane).
- Po 6. mesecu starosti: Jajčni rumenjak in ribe.
- Po prvem letu starosti: Jajčni beljak, morski sadeži, med, kravje mleko kot glavni napitek.
- Okoli 10. meseca starosti: Ponudimo otroku kruh.
- Po prvem letu starosti: Dodajanje sladkorja in soli.
Dojenček z rastjo postopno lahko začne dobivati koščke hrane, kar priporočamo uvesti do približno 10. meseca starosti, saj je kasnejša uvedba koščkov lahko povezana z večjo možnostjo težav pri hranjenju. Ob uvajanju dopolnilne prehrane naj mati nadaljuje z dojenjem. Po šestih mesecih starosti samo materino mleko ali mlečna formula ne zadostuje več za naraščajoče prehranske potrebe otroka. Za ustrezen razvoj so potrebna tudi druga hranila, ki vsebujejo elemente v sledovih, kot sta železo in cink, ter druge pomembne sestavine. Uvajanje dopolnilne prehrane predstavlja tudi nove vrste živil in nove okuse, pomeni pa tudi postopen prehod na družinsko prehrano okrog prvega leta starosti.
Uvajanje glutena
Uvajanje žitnih kašic, ki vsebujejo gluten (gluten je v pšenici, ječmenu, rži in malo tudi v ovsu), priporočamo med 6. in 7. mesecem starosti. Po priporočilih Evropskega združenja je prezgodnje uvajanje glutena (pred 4. mesecem) ali prepozno uvajanje glutena (po 7. mesecu) lahko povezano z večjo pojavnostjo bolezni, ki se imenuje celiakija (močnata okvara sluznice prebavil). Zato navodila ostajajo enaka, torej uvajanje glutena med 6. in 7. mesecem starosti.
Pomen mesa v prehrani dojenčka
Meso je naravno bogato z biorazpoložljivim železom, vsebuje pa tudi cink in arahidonsko kislino, ki je glavna dolgoverižna večkrat nenasičena maščobna kislina omega 6, pomembna pri razvoju možganov in ostrine vida pri otroku.
Belo in rdeče meso
Pri uvajanju mesa najprej priporočamo belo meso, nato še rdeče meso. Temno piščančje meso (npr. bedra) vsebuje dvakrat toliko železa in cinka kot belo meso (prsi). Namesto piščanca ali kot delni nadomestek lahko uporabimo purana, ki je eden najbolj pustih mesnih virov beljakovin.
Rdeče meso predstavlja najboljši vir železa, še posebej jetra, ki so idealna za dojenčke, ker so mehka na otip in jih je enostavno prebaviti. Dojenčki pogosto zavračajo rdeče meso zaradi žilave strukture, zato je pametno rdeče meso mešati s testeninami ali zelenjavo. Železo je ključno za razvoj možganov, otročiček pa ga največ potrebuje med 6. mesecem in dvema letoma. Pomanjkanje železa lahko močno vpliva na učenje v kasnejših letih.
Dojenje po prvem letu starosti
Zdravniki dojenje priporočamo vsaj do prvega leta starosti, po tej starosti pa, dokler to želita mati in otrok. Seveda pa po šestem mesecu starosti samo dojenje ni več zadosti in je nujno ob dojenju uvajati še mešano, dopolnilno prehrano, sicer lahko postopoma pride do razvoja slabokrvnosti, slabšega pridobivanja telesne teže in drugih težav.
Pomembnost raznovrstnih okusov
Zaznavanje okusa se začne razvijati že pred rojstvom, najbolj pa v zadnjih mesecih nosečnosti, prvo in drugo leto življenja. Nosečnica in doječa mati s svojo pestro prehrano in prehranskimi navadami pomembno vplivata na razvoj zaznavanja okusa pri dojenčku. Na to, kaj bo dojenček imel rad in kaj ne, odločilno vplivajo izkušnje, ki se razvijejo s ponavljajočim se izpostavljanjem določenim okusom, kot so grenko, slano in kislo, medtem ko je nagnjenost za sladek okus pri otroku že prirojena.
Staršem je treba pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalno. V primeru, da 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju nove zelenjave ne mara, je treba vztrajati in mu to zelenjavo na nevsiljiv način ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Po 8 ponovitvah se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Vemo, da 85 % staršev po treh neuspešnih poskusih nudenja zelenjave odneha, ker sklepajo, da je otrok ne mara. Tako starši ne izkoristijo potenciala in pripravljenosti dojenčka za navajanje in sprejemanje novih okusov. Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila in napitke, saj ga je pozneje mnogo teže odvaditi od takih živil. Malčku smemo dati sladkor v koncentrirani obliki (npr. sladoled, sladico) šele, ko je spoznal in osvojil raznovrstne okuse zelenjave in sadja.
Kompletna družinska prehrana
Okoli 10. do 12. meseca starosti se otrok že lahko privadi na kompletno družinsko prehrano, z izjemo medu, jajčnega beljaka, morskih sadežev in kravjega mleka, kar priporočamo šele po prvem letu starosti.
Prehranske omejitve
Vegetarijanska, veganska in makrobiotična prehrana
Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo, saj že majhne nepravilnosti v sestavi prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin in tako škodujejo otrokovemu zdravju. Če starši izrazito vztrajajo pri vegetarijanski prehrani, jim svetujemo, naj njihov otrok popije vsaj pol litra materinega mleka ali mlečne formule dnevno. V tem primeru svetujemo tudi redne zdravniške kontrole. Vegansko in makrobiotično prehrano pa absolutno prepovedujemo, saj sploh nista primerni za dojenčka.
Alergije na hrano pri otrocih
Alergija na hrano pri otrocih je čedalje pogostejša. Po zadnjih podatkih ima kar 6 % vseh otrok prehransko alergijo. Alergija ali preobčutljivost se pri otroku kaže na zelo različne načine: lahko se pokaže kot koprivnica (urtikarija), kožni izpuščaj, prebavne motnje (bruhanje, driska, pomanjkanje apetita, nenapredovanje telesne teže, zaprtje), prizadetost dihal (ponavljajoči se »bronhitisi« oz. astma), lahko pa z najtežjo obliko, anafilaktičnim šokom, ko je otrok lahko življenjsko ogrožen.
Najpogostejši prehranski alergeni
Najpogostejši prehranski alergeni v otroškem obdobju so:
- Beljakovine kravjega mleka
- Jajca (beljak)
- Soja
- Arašidi
- Oreščki
- Ribe
- Pšenica
Možne so tudi kombinirane alergije, npr. na kravje mleko in jajca, posebno pri dojenčkih.
Prepoznavanje alergične reakcije
Poznamo dva tipa alergičnih reakcij: takojšnega tipa (pojavi se v 30 do 60 minutah po zaužitju hrane) in kasnega tipa (pojavi se po več urah ali dneh, lahko šele 5-6 dni po zaužitju hrane).
Varno uvajanje živil
Navodila za uvajanje dopolnilne prehrane so enaka za zdrave dojenčke kot za tiste zdrave dojenčke, ki imajo večje tveganje za razvoj alergije (tisti, ki imajo sorojence ali starše z alergijo).
Vitamin D: Ključen za zdravje dojenčka
Po dosedanjih smernicah so dojenčkom dodajali vitamin D šele po dopolnjenem 1. mesecu starosti, nove smernice pa prinašajo spremembe. Vitamin D po novem priporočamo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu.
Priporočeni odmerek in pomen
Odmerjanje je 400 internacionalnih enot (ie) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščita z D-vitaminom mora trajati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika. Razlog za zgodnejše uvajanje je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom zaradi strahu pred nevarnim kožnim rakom.