Kulinarični del Slovenskih novic, zajet pod rubriko Kulinarika in Odprta kuhinja, bralcem ponuja vpogled v širok spekter gastronomije - od tradicionalnih receptov in sezonskih jedi do sodobnih kulinaričnih trendov, dogodkov in osebnosti. Medijska hiša Delo s kulinaričnimi portali, kot je odprtakuhinja.si, in prilogami, kot sta Nedelova Odprta kuhinja in Okusi Slovenskih novic, ustvarja dnevni odmerek kulinaričnega navdiha, podprtega s kakovostno fotografijo in video produkcijo lastnih receptov.
Kulinarični dogodki in delavnice
Slovenske novice redno poročajo o raznolikih kulinaričnih dogodkih in vabijo na kuharske delavnice, ki udeležencem omogočajo poglobljen vpogled v pripravo jedi in spoznavanje novih tehnik.
Festivali in dogodki
Številni festivali in prireditve po Sloveniji slavijo lokalne okuse in kulinarično dediščino. Med pomembnejšimi so Praznik terana in pršuta v Štanjelu, festival goveje juhe in 12. festival Brda & Vino v vasici Šmartno, kjer jedi pripravljajo neposredno pred obiskovalci. Na Škofijah so izvedli jubilejno, 10. šparglijado, za špargljevo frtaljo pa so porabili 550 jajc. V Preddvoru se tradicionalno odvija prireditev Okusi čemaž v Preddvoru, ki obljublja pravo kulinarično doživetje, v Lasisu pa pripravljajo že 2. Festival kreativne peke pic Pizziada Lasis z bogatim spremljevalnim programom.
Ena najbolj priljubljenih uličnih kulinaričnih izkušenj je Odprta kuhna, ki je navdušila tudi bralce britanskega časopisa The Guardian in se uvrstila med deset najbolj zanimivih. Ta dogodek, ki že trinajsto leto uspešno povezuje ljudi skozi kulinariko, glasbo in dobro energijo, ni več zgolj dogodek - postal je kulturni fenomen, ki raste z mestom. Lior Kochavy meni, da je ljubezen do hrane ljubezen do ljudi, kar Odprta kuhna dokazuje s ponudbo dobrot priznanih slovenskih restavracij po dostopni ceni in podporo ljudem v stiski. Odprta kuhna je potekala tudi na Ptuju. V Mariboru se je odvil živahni kulinarični dogodek Pekoče-vroče, ki je privabil znane obraze z drznimi kombinacijami pekočih okusov in rekordno udeležbo.
Kulinarične dogodke dopolnjujejo tudi dogodki, kot je Praznik domačega kruha v Ravnah pri Cerknem, kjer so kruhu posvetili cel dan, Ivan Bevk pa je pri 104 letih postal ambasador te dobrine. V Šentjurju so ob šentjurjevem postavili mlaj, priredili gasilsko parado in semenj, izpostavili pa so tudi, da je najboljša kisla župa gasilska.
Kuharske delavnice
Slovenske novice bralcem ponujajo tudi možnost udeležbe na različnih kuharskih delavnicah. Vabljeni so na delavnico Pladenj pisanih božičnih piškotov za praznično peko. V studiu so potekale tudi delavnice za pripravo pisanih solat in skled za vse priložnosti, saj je pred nami sezona solat. Za ljubitelje peke je na voljo delavnica biskvita za torto in rulado, ki vedno uspe, kjer se peče osnovni biskvit za najboljšo domačo torto, da bo sočna in se ne bo drobila, rulada pa bo imela končno lepega polža in ne bo počila. Spoznali so tudi trik in nekaj dejstev, zaradi katerih jabolčni ali drugi zavitki ne bodo razmočeni, da bo štrudelj zares hrustljav. Urška Šobak je izdala kuharsko knjigo za najmlajše in začela pripravljati tudi otroške kuharske delavnice, s poudarkom, da bo otrok, če zna pripraviti tri osnovne jedi, znal vedno in povsod poskrbeti zase.
Bogastvo slovenske kuhinje
Slovenska kulinarika je bogata in raznolika, zaznamujejo jo tako tradicionalne jedi kot tudi sodobne interpretacije in uporaba sezonskih sestavin.
Tradicionalne jedi
Med klasičnimi slovenskimi jedmi, ki jih cenijo Slovenske novice, so fižolovka - krepka in izjemno okusna enolončnica, ki nas spremlja že od otroštva in v njej ne smejo manjkati drobne testenine. Velika noč tradicionalno diši po šunki in potici, Janez Bogataj pa pri tem poudarja, kako je ta praznik pri njih doma v njegovem otroštvu izgledal. Za velikonočno sladico se odlično poda tudi sočen korenčkov kolač. Pripravljajo se tudi čebulni pirhi, ki so hit, in sicer z barvanjem s čebulnimi olupki. V Belokranjskih dobrotah so predstavili špeh, salamo, vino in kruh, zamisel o ocenjevanju pa se je porodila gasilski tovarišiji. Prava toplina doma se začne s hlebcem kruha, kar potrjuje deveto državno ocenjevanje hlebcev iz krušne peči.
Sodobne interpretacije in sezonske sestavine
Poleg tradicije, Slovenske novice spodbujajo tudi sodobne kulinarične pristope. Poročali so o brstičnem ohrovtu iz pečice, ki vas bo navdušil, ne glede na to, ali je velika ali majhna glavica ali kodrolistni; vse vrste se lahko kuhajo, dušijo, pečejo ali uživajo surove. V jesenskem času se priporočajo hruške v sladkih kombinacijah, saj so zrele hruške že same po sebi odlična sladica, iz njih pa lahko pripravimo številne sladice. Prav tako je grozdje predstavljeno kot posladek, saj Mirjam Grilc in Mateja Delakorda ponujata sladke ideje, kako porabiti izjemno okusno in zdravo grozdje. Od zgodnjega pa vse do poznega poletja na gozdnih jasah in tudi vrtovih zorijo borovnice, iz katerih je mogoče pripraviti odlične borovničeve sladice, solate in smutije. Ananas je zaradi različnih možnosti priprave zvezda poletne kuhinje. Za poletne testenine so predstavili popolno kombinacijo, ki obljublja bogato in drzno kosilo.
Poudarek je tudi na uporabi zelenjave, kot je topla solata s cvetačo in poširanim jajcem iz kuharice Moja zelena kuhinja Slavke Ilich. Za poletne dni je bil predstavljen trik za hrustljav krompir brez pečice, ki ni cvrtje. Iz bučk pa lahko pripravimo res dobro začimbno mešanico, ki postane ena vaših najljubših začimb. Pečen brokoli se po preprostem receptu, ki navduši tudi največje skeptike, lahko pripravi na enostaven način. Predstavili so tudi najboljše testenine s šparglji, ki namesto tradicionalnih italijanskih sestavin dodajo lokalne okuse.
Regionalne specialitete
Slovenske novice ne pozabljajo na regionalne posebnosti. Restavracija Mak v Mariboru ponuja preplet kreativnosti, igrivosti in vrhunskih okusov. V Beli krajini obiskovalci uživajo v miru, naravi in dobri hrani v dolini Kolpe. Slovenska Hiša Ljubljančanka v središču Ljubljane prinaša jedi domače kuhinje in nadaljuje tradicijo oživljanja slovenske kulinarične dediščine. Posestvo Brdo, staro mestno jedro Kranja in Kranjska Gora ponujajo raznolika doživetja na Gorenjskem. Promenada okusov pa je Ljubljano za en dan spremenila v gastronomsko ulico brez meje, od Dolenjske do Goriških brd.
Vino in pijače
Vino in pijače so neločljiv del slovenske kulinarične ponudbe.
Vinarstvo in degustacije
Slovenija se ponaša z bogato vinsko tradicijo. Salon Traminec je ponudil 102 traminca iz 7 držav, kjer je najstarejši na etiketi nosil letnico 1972, vinske kraljice pa je navdušil vinski kralj traminec. Ljubljanska vinska pot omogoča prebivalcem in obiskovalcem prestolnice nazdraviti mlademu vinu še pred godom sv. Martina. V Krškem so se na 23. zboru reda zbrali vitezi vina z vseh koncev dežele, ki skrbijo za dvig vinske kulture. V koprski restavraciji KOGO so predstavili nagrajena vina najuspešnejših slovenskih kleti z lanskega Decanterjevega ocenjevanja.
Druge pijače
Poleg vina so omenjene tudi druge pijače, kot je pivo, ki ga vari slovenska družina v svoji ribogojniji lososov v Italiji. Bezeg je opisan kot zdravilna skrinjica kmečkih ljudi, iz njegovih cvetov pa se pripravljajo sirup, cvrtki in čaji. Za hladnejše dni pa si vsi zaželijo toplega kakava, ki je del popolnega jesensko-zimskega napitka, ki bo pogrel dušo.
Svetovni kulinarični vplivi in trendi
Slovenska kulinarična scena se odziva tudi na globalne trende in vplive.
Veganstvo in zdrava prehrana
Veganuar, vegansko poimenovani prvi mesec v letu, se od leta 2014 vse bolj uveljavlja, s privrženci tudi na sončni strani Alp. Slovenske novice poročajo tudi o veganskih Firencah, kjer je hrana postala razlog za obisk Toskane. Elvira Devetak z zdravilno kuhinjo vrača upanje bolnikom po raku, pri čemer so antropozofski zdravniki velik pomen pri zdravljenju dajali prehrani, ki je temeljila na vegetarijanski kuhinji. V kuharskem šovu MasterChef se pogosto postavlja vprašanje, zakaj vabijo vegane, če je na meniju meso, kar vodja kastinga pojasnjuje z zahtevami šova po pripravi različnih živalskih izdelkov.
Mednarodne kuhinje
Slovenske novice raziskajo tudi mednarodne kulinarične destinacije. Med njimi je Srbija, kjer ljudje vedno z besedo omenijo tamkajšnjo hrano. Poročali so o Socci, francoskem ploščatem kruhu iz čičerke, znanem receptu iz Provanse, ki ga v italijanski Liguriji poznajo kot farinato. Gruzija se je opisala kot kulinarični in vinski paradiž, ki se ponaša z daljšo morsko obalo, višjimi vrhovi Kavkaza in precej daljšo tradicijo pridelave vina. Članki vas vabijo tudi na potovanje okusov po Hrvaški, od Dalmacije do Slavonije, kjer vsak pogled odpira nove zgodbe. Omenjena je tudi kitajska poslastica za tiste, ki hujšajo: bambusove paličice, začinjene s čilijem in čebulo. Slovenci vse bolj posegajo po »eksotiki«, saj povpraševanje po začimbah stalno raste, prinašamo jih od vsepovsod in spreminjajo naš okus.
Zvezde slovenske kulinarike
V ospredju so tudi posamezniki, ki s svojim delom oblikujejo slovensko in mednarodno kulinarično sceno.
Priznani chefi in restavracije
Svetovno znana kuharska mojstrica Ana Roš je v Slovenijo napotila ameriški Vogue in ni skoparila z nasveti, kje dobro jesti v Sloveniji, usmerila jih je v osem slovenskih kulinaričnih hramov. Ana Roš odpira tudi koncept JAZ by Ana Roš v Poreču. Janez Bratovž se uvršča na svetovne kulinarične sezname, njegova znana ljubljanska restavracija letos praznuje 25 let delovanja in piše značilno zgodbo o uspehu, saj je prišla med 100 najboljših restavracij na svetu. Vlogo mentorja vidi kot naravno nadaljevanje svoje poti. Mira Šemić je sinonim za prefinjenost, znanje in strast do gastronomije ter vina, kot direktorica Gault&Millau Slovenija že vrsto let aktivno oblikuje slovensko kulinarično sceno in dviguje kulturo prehranjevanja, saj meni, da je Slovenija kulinarična velesila. Na podelitvi prestižnih kulinaričnih nagrad Gault&Millau se je zgodilo nekaj posebnega, saj so prvič podelili pet kap.
Ana Roš & Tuš
MasterChef in drugi kulinarični obrazi
Slovenske novice spremljajo tudi tekmovalce priljubljenih kuharskih oddaj. Dan Prohart, tekmovalec MasterChefa, si je ob veliki podpori žene Ane uresničil dolgoletno željo. Dvaindvajsetletna Štajerka Kaja Naveršnik, tekmovalka MasterChefa, je ena najbolj nasmejanih kuharic in kuharjev enajste sezone, po duši pa prava gospodinja. Mojmir Šiftar, zvezda instagrama, živi življenje tisočerih okusov, njegov moto pa je, da za štedilnik stopi z ljubeznijo. Nekateri tekmovalci letošnje sezone priljubljene kuharske oddaje so delili svoje najljubše recepte za sveže in sočne poletne jedi. Dva brata, Miha in Nejc Pešec, dokazujeta, da se naši okusi niso preveč spremenili, saj se vračamo nazaj k naravi, dobrim sestavinam in preprosti pripravi žara.
Kulinarični nasveti in triki
Za praktično pomoč v kuhinji Slovenske novice ponujajo tudi koristne nasvete.
Priprava in shranjevanje hrane
Predstavili so pravilen način, kako smukati domačo baziliko, da bo rasla celo poletje. Chefi obožujejo paradižnikovo vodo, saj je to prava esenca okusa, in svetujejo, kako jo pripraviti in shraniti. Objavili so sedem usodnih napak pri uporabi česna, saj shranjevanje česna v hladilniku, prehitro praženje ali sesekljanje za marinade ga lahko oropa okusa in zdravilnih snovi. Za shranjevanje kakijev pa obstaja preprost trik, zaradi katerega sadeži ne gnijejo in zdržijo dlje. Mateja Florjančič poudarja, da zelišča uspevajo vse leto, saj večina potrebuje vsaj šest ur sončne svetlobe dnevno. Poudarjeno je tudi, da kuharski mojstri na koprski tržnici kažejo, da ni nič za v smeti, saj celo iz olupkov in zavrženih sestavin lahko nastane poslastica.
Recepti in ideje
Recepti so temelj kulinaričnega dela. Na voljo so predlogi za nadgradnjo vsem znanih palačink. Predstavili so recept za zmajčke iz zbirke receptov Kruharije in cukrnije. Odkrili so, kaj bi dodali v domačo omako za mesne kroglice, da bi pričarali jed, ki bi bila še bolj polnega okusa - sestavina vas zna presenetiti in izboljšati okus čuftov. Predstavili so vatikanski kruh sreče - poseben recept, ki se prenaša od človeka do človeka. Za tiste, ki kuhajo doma, so na voljo rešitve kuharjev, ki povprečno domačo jed spremenijo v odlično prilogo, ob kateri si bomo oblizovali prste, vendar opozarjajo, da niso za vsak dan. Predstavljajo tudi ideje za tematsko zabavo in rešitev za praznično pojedino v zadnjem trenutku.
Ana Roš & Tuš
Kulinarični mediji in izdaje
Slovenske novice aktivno soustvarjajo in promovirajo kulinarične vsebine tudi prek različnih medijev.
Portali in revije
Portal odprtakuhinja.si prinaša vsebine iz tiskanih izdaj družbe Delo, Nedelove Odprte kuhinje in Okusov, kulinarične priloge Slovenskih novic. Vsak dan ustvarjajo nove zgodbe, podprte s kakovostno fotografijo in video produkcijo lastnih receptov. Rubrika Suzy kuha redno objavlja recepte, na primer za čudovite jesenske jedi iz buč, rdeče veselje z vrta in Metine legende, ki prihajajo iz več kot trgovine za zdravo življenje. Suzy priporoča tudi hitra kosila v pol ure, da bo več časa za gibanje v naravi. Ponuja tudi namige za potovanja, kot so kulinarični presežki Bleda ali Počitnice na Gorenjskem.
Kuharske knjige
Mirjam Grilc je v knjigi Sladice z zelišči, ki jo je izdala založba Kmečki glas, zbrala zanimive recepte za sladice z zelišči. Kuharsko knjigo za najmlajše je izdala tudi Urška Šobak. Kuharica Moja zelena kuhinja Slavke Ilich nosi podnaslov Pridelano, nabrano, na mizo dano in ponuja recepte, kot je topla solata s cvetačo in poširanim jajcem. Predstavljena je tudi nova zbirka receptov Kruharije in cukrnije, ki je izpod spretnih prstov dijakinj in dijakov ter seveda predvsem njihovih učiteljev iz pekovske in slaščičarske delavnice BIC Ljubljana, ki ponuja več kot sto izvrstnih receptov.
tags: #slovenske #novice #kulinarika