Jožef Lešnik (tudi Josef Löschnig) je bil svetovno uveljavljen slovenski agronom in sadjarski strokovnjak. Rodil se je 18. marca 1872 v Šentjanžu na Dravskem polju (današnje Starše) v kmečki družini. Njegov oče Franc Lešnik je bil izobražen kmet, ki je 24 let vodil graščinsko posestvo grofa Herbersteina, mati Ana pa je bila doma iz Marjete na Dravskem polju.
Šolanje in zgodnja kariera
Ljudsko šolo je končal v domačem kraju, šolanje pa nadaljeval na realki v Mariboru. Strokovno pot je začel na Kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu, ki jo je zaključil leta 1889. Svoje znanje je nadgradil z dvoletno prakso na posestvu Meran pri Limbušu nad Mariborom.
Od leta 1898 je deloval v Avstriji, kjer je sprva služboval kot strokovni učitelj na deželni šoli za sadjarstvo in vinarstvo v Kremsu ob Donavi. Tam je ustanovil prvo zbiralno posredovalnico za sadje ter urejal in izdajal strokovno glasilo Obstzüchter.
Strokovni dosežki in mednarodno udejstvovanje
Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za Spodnjo Avstrijo. Svoje znanje je poglabljal z večsemestrskim študijem na Visoki kmetijski šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Po prvi svetovni vojni, v kateri je sodeloval tudi na Soški fronti, se je leta 1918 želel vrniti v službo v domovino, vendar mu ponujeno delovno mesto ni ustrezalo, zato je ostal na Dunaju.
Njegova kariera v Avstriji je bila izjemno uspešna:
- V letih 1919-1923 je vodil katedro na Visoki kmetijski šoli na Dunaju.
- Kot direktor je na kmetijski zbornici za nižjo Avstrijo vodil strokovno službo za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo.
- Leta 1923 je bil imenovan za vladnega, leta 1925 pa za dvornega svetnika.
- Leta 1926 je postal predsednik Deželne zveze sadjarjev.
Leta 1934 se je odpravil na študijsko potovanje po ZDA, kjer je obiskal pomembne agronomsko-raziskovalne centre, vključno z Univerzo v Kaliforniji (Berkeley). Za svoje delo je prejel številna avstrijska državna odlikovanja.
Zapuščina in pomen dela
Jožef Lešnik je bil ponosen na svoj slovenski rod in je ohranjal tesne stike s slovenskimi strokovnjaki, kot so bili Martin Humek, Franc Goričan in prof. Josip Priol. Njegova bibliografska zapuščina obsega preko dvajset strokovnih knjig in več kot sto člankov.
Njegova dela so pokrivala celotno področje sadjarstva:
- Tehnološka priporočila za pridelavo sadja.
- Opisi priporočenih sort in varstvo drevja pred boleznimi ter škodljivci.
- Navodila za predelavo sadja v domačem gospodinjstvu.
- Smernice za smotrno gospodarjenje v sadjarskem sektorju.
Jožef Lešnik je umrl 24. oktobra 1949. Ob 120-letnici njegovega rojstva so leta 1992 na njegovi domačiji v Staršah pripravili spominsko obeležje, njegovo delo pa še danes predstavlja temelj za razumevanje razvoja sodobnega sadjarstva v širšem srednjeevropskem prostoru.