Urednica in novinarka Saša Vidmajer je pomembna figura slovenskega novinarstva, znana po svojih analitičnih in komentatorskih člankih, pogosto objavljenih v Sobotni prilogi časopisa Delo. Njen opus vključuje kritične poglede na mednarodno politiko in vodenje. Ta članek obravnava enega izmed njenih vidnejših člankov, ki je bil predmet obravnave na Novinarskem častnem razsodišču, ter njen kritičen pogled na vodstvo Evropske komisije.
Primer "Victoria Nuland: Ideologinja Ameriške Vojne v Ukrajini" in Obravnava na NČR
Pritožba Kulturnega društva Ljubljana - Kijev
Kulturno društvo Ljubljana - Kijev se je pritožilo nad portretnim člankom z naslovom "Victoria Nuland ideologinja ameriške vojne v Ukrajini", ki ga je novinarka Saša Vidmajer objavila v Sobotni prilogi Dela 23. marca 2024. Pritožniki so novinarki očitali kršitev 4., 15. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Očitki glede 4. člena Kodeksa (Zamolčanje ključnih informacij)
Novinarki so očitali, da v članku o portretiranki Victorii Nuland večkrat omeni izraz »F*ck Europe« (op. NČR: gre za afero s prisluhi, v katero je bila vpletena portretiranka oziroma so bile to njene besede). Po mnenju pritožnika pa novinarka v članku »ne obrazloži bralcem, da so bile te besede pridobljene na nezakonit način oz. s prisluškovanjem in da so bile izrečene v zasebnem pogovoru«. Navajali so članek Guardiana, v katerem je citirana takratna tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki, ki namiguje, da so za snemanje in objavo zasebnega diplomatskega pogovora odgovorni Rusi. Še en sogovornik v istem članku je pogovor označil za »zasebni«. Pritožnik je menil, da je novinarka s tem citatom, torej »F*ck Europe«, iz zasebnega pogovora želela prikazati bralcem Victorio Nuland v negativni luči in jih tako zmanipulirati, s čimer naj bi zamolčala informacije, ključne za razumevanje teme, in zato kršila 4. člen Kodeksa.
Očitki glede 15. člena Kodeksa (Mešanje komentarja in informacij)
Pritožnik je novinarki očital komentiranje oziroma kršenje 15. člena Kodeksa. To se nanaša na zapis v tekstu, da je portretiranka »pri svojem poslu uporabljala čisto vsa sredstva, vključno s strategijo ‘F*ck Europe’«, in na sam naslov članka oziroma oznako, da je Victoria Nuland »ideologinja ameriške vojne v Ukrajini«. Oba zapisa po mnenju pritožnika izražata osebno mnenje novinarke, ki pa je po njihovem mnenju mogoče izražati le v kolumni. Za izraz »ameriška vojna v Ukrajini« so pogrešali vir informacije in menili, da gre za zavajajoč izraz, saj »ameriška vojna v Ukrajini ne obstaja«. Mešanje komentarja in informacij so očitali tudi izrazu »izvoz demokracije« oziroma delu stavka »… porazne rezultate ameriškega izvoza demokracije in nameščanje oblastnih garnitur v tujih državah, ki jih gledamo že dolgo …«. Pritožnik je navedel, da pojem »izvoz demokracije« že več kot 20 let uporablja ruska propaganda »za manipuliranje, polarizacijo in razkol družbe v EU in ZDA«, in dodal, da je »količina uporabe tega izraza v ruskih medijih z izrazito negativnim pritiskom ogromna«. Pritožili so se tudi na izraz »nameščanje oblastnih garnitur«, saj imajo Ukrajinci svoje demokratične volitve. Pri vseh teh izrazih je po mnenju pritožnika šlo za kršenje 15. člena Kodeksa.
Očitki glede 20. člena Kodeksa (Manipulacija in stereotipi)
Pritožba se je nanašala tudi na novinarkino oznako, da je Victoria Nuland »ukrajinska judinja«. Utemeljevali so, da nikjer niso našli podatka, da V. N. izhaja iz Ukrajine, in se spraševali, zakaj novinarko v 21. stoletju zanima poreklo politikov. Menili so, da gre ob omenjanju Nulandinega judovskega porekla za manipulacijo, morda celo za prikriti antisemitizem, in ji očitali kršitev 20. člena Kodeksa. Kršitev tega člena so očitali tudi naslednjim delom članka: »prepletenost ameriške in ukrajinske politike je velika, Nuland je judovske krvi, žena V. Juščenka je v ZDA rojena Ukrajinka.« Za slednjo so pojasnjevali, da novinarka nikjer ne omenja, kako in v katerih okoliščinah so starši žene Juščenka postali ameriški državljani, in so prilagali povezave na biografije, objavljene na Wikipediji.
Odgovor Saše Vidmajer
Novinarka Saša Vidmajer je podala svoj odgovor na pritožbe:
Glede izraza »F*ck Europe« in 4. člena Kodeksa
Novinarka je pojasnila, da je bil ta pogovor s sporno izjavo V. Nuland pridobljen s prisluškovanjem in da je to zelo znano in razvpito dejstvo, ki ga javnost pozna že deset let, zato ga v tekstu z omejeno dolžino ni posebej izpostavljala. Dodala je, da je to posredno razvidno iz teksta oziroma besed »Washington zvočnega zapisa ni zanikal, Nuland se je kasneje EU opravičila«. Pristnost pogovora po mnenju novinarke dokazuje ravno serija ameriških opravičil pa tudi odzivi nekaterih evropskih voditeljev (na primer Angele Merkel); tudi v članku Guardiana, ki ga prilaga pritožnik, pristnost pogovora ni zanikana. Dodala je, da dejstvo, da je šlo za zasebni pogovor, ni relevantna okoliščina, »če se ZDA uradno opravičujejo in če evropski voditelji (med drugim Angela Merkel) obsodijo nesprejemljive pripombe«. Novinarka je dodala vrsto spletnih povezav, ki so vir za to trditev.
Glede mešanja komentarja in informacij in 15. člena Kodeksa
Saša Vidmajer je pojasnila, da je portret tedna komentiran, analitičen tekst in da se v tem smislu ne razlikuje od kolumne. Gre za rubriko, ki je del Sobotne priloge od leta 1957, »je komentirani tekst, ki vključuje politične ocene in vrednotenje ter analizo konteksta«. Dodala je tudi, da »ne more vsebovati vseh podatkov, ker je njegova dolžina omejena na pet tisoč znakov«. Na konkretne očitke glede stavka, da je V. N. »pri svojem diplomatskem poslu uporabljala vsa sredstva, vključno s strategijo, ki se začne s črko f«, je dodatno pojasnila, da je »ameriško obvladovanje Ukrajine razvidno iz transkripta pogovora: če ameriška visoka diplomatka v pogovoru z ambasadorjem odkrito omalovažuje Evropo in jo izključi iz dogovarjanja o Ukrajini, ki je evropska država, se temu lahko reče strategija F*ck Europe«. Razlago je podkrepila z izjavo ameriškega državnega sekretarja A. Blinkna, ki je ob upokojitvi Nulandove povedal, »da je uporabljala vsa orodja ameriške diplomacije« za uveljavljanje ameriških interesov in vrednot. Glede naslova je znova pojasnila, da je portret tedna »komentiran tekst, ki vsebuje avtorjeve politične ocene«; njena analiza pa izhaja iz virov, ki jih je priložila (zgoraj omenjeni transkript pogovora in izjave). Za izraz »ameriški izvoz demokracije in tudi postavljanje (op. nameščanje oblastnih garnitur) vlad« v pojasnilu ni dodala virov, ker, kot dodaja, »je to najmanj od 90. let splošno znano dejstvo, ki ga tudi mediji obravnavajo kot samoumevnega«.
Glede porekla in domnevnega antisemitizma in 20. člena Kodeksa
Novinarka je pojasnila, da je poreklo Victorie Nuland pojasnjeno v tekstu in da to, da je ukrajinska judinja, nima nobenega »izrazito negativnega pridiha«, kot trdi pritožnik. Poreklo se ji zdi za bralca pomembno, ker zgovorno priča o prepletenosti ameriške in ukrajinske politike, kar je novinarkina poanta. »Ravno ker so Američani nacija priseljencev, je vpliv etničnih skupin na ameriško zunanjo politiko velik in predmet številnih analiz, raziskav, knjig«, je dodala. Očitek o antisemitizmu je po njenem mnenju deplasiran, okoliščine, v katerih so starši K. Juščenko postali državljani ZDA, pa za članek niso relevantne.
Konflikt med ZDA in Ukrajino: Posnetek pogovora med Victorio Nuland in Geoffreyjem Pyattom
Odločitev Novinarskega častnega razsodišča
Novinarsko častno razsodišče (NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, v sestavi Tatjana Pirc (predsednica), Brane Piano (podpredsednik) ter člani Nataša Štefe, Vanja Tekavec, Igor Vobič, Sonja Merljak Zdovc, Damijana Žišt, Ranka Ivelja in Manica Janežič Ambrožič, je na seji 22. maja odločilo, da novinarka Saša Vidmajer ni kršila 4., 15. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
NČR je poudarilo, da namen novinarskega kodeksa vsekakor ni prepovedovanje določenih izrazov oziroma besednih zvez niti omejevanje novinarske besedne svobode izražanja. Pritožnik se je skliceval na Kodeks zgolj zaradi uporabe določene besedne zveze ali izraza v članku Saše Vidmajer. Takšna je raba besedne zveze »F*ck Europe«, zakrito ali nezakrito napisano; gre za besede, ki jih je pred desetimi leti v telefonskem pogovoru z ameriškim veleposlanikom v Ukrajini izrekla visoka ameriška diplomatska predstavnica Victoria Nuland. Prisluhi so leta 2014 prišli v javnost, v medijih je bil objavljen celoten čistopis pogovora. Glede na takratne uradne odzive po aferi - javna opravičila ameriške administracije, odzivi evropskih voditeljev itd. - pa za bralca članka (ki je portret visoke diplomantke) samo dejstvo, da je šlo za zaseben pogovor, pridobljen na nezakonit način, ni ključno za samo razumevanje portreta. To dejstvo se sicer da razbrati posredno iz teksta, očitno pa je, da gre za prisluhe. Novinarka z le posrednim nakazovanjem, da je šlo za nezakonito pridobljene prisluhe zasebnega pogovora, ni zamolčala informacije, ki bi bila ključna za portret, in ni kršila 4. člena Kodeksa.
NČR je ugotovilo, da je portret komentatorske narave, kar je iz celotnega članka »Ideologinja ameriške vojne v Ukrajini« razvidno že iz naslova, ki povzame vrednostno bistvo komentarja in vloge Victorije Nuland. NČR tudi ni imelo razloga, da ne bi verjelo novinarki, ki je v dopisu razsodišču pojasnila, da je Portret tedna v Sobotni prilogi Dela »komentirani tekst, ki vključuje politične ocene in vrednotenje ter analizo konteksta.« Ne gre torej za enciklopedično navajanje podatkov oziroma za novinarsko poročanje o njih. Novinarka zato ni kršila 15. člena Kodeksa.
Ukrajinske (oziroma ruske) in judovske družinske povezave portretiranke so v članku pojasnjene. Njen oče je bil rojen v delu nekdanje Rusije, ki danes pripada deloma tudi Ukrajini. Poreklo portretiranca je običajno del vsakega portretnega članka, tudi če ta ni komentatorski. Zgolj navajanje judovskih korenin oziroma oznaka »ukrajinska judinja« pa ni antisemitizem. Lahko da gre za preširoko oziroma nenatančno oznako, enako bi portretiranko novinarka lahko označila za moldavsko judinjo, ameriško judinjo, rusko judinjo ipd. 20. člen Kodeksa, po katerem se mora novinar med drugim izogibati tudi narodnostnim, geografskim in drugim stereotipom, tega ne sankcionira. Samo navajanje porekla namreč ne predstavlja kršitve 20. člena kodeksa. NČR je torej potrdilo, da Saša Vidmajer ni kršila nobenega izmed očitanih členov.
Kritični Pogled na Ursulo von der Leyen
V drugem delu svojega opusa se Saša Vidmajer, kot je razvidno iz zapisov v Delu, kritično loteva vodenja Evropske komisije pod Ursulo von der Leyen.
Vidmajerjeva izpostavlja, da je vodenje komisije pod Von der Leyenovo bizarno in občasno vzbuja posmeh, njene izjave so nedomišljene, nastopi pa nesprejemljivi, svoje ideje rada prodaja kot prelomne, a se znova in znova blamira. V vznesenih, dramatičnih govorih patetično odkriva dušo Evrope, vendar ima dvojno moralo in popušča zahtevam kapitala in lobijev. Ključna kritika se nanaša na ravnanje z javnimi financami, kjer naj bi Von der Leyenova »kupovala orožje, kot je med pandemijo kupovala cepiva«. Pri poslih s farmacevtskimi družbami, zlasti pri podpisu 35 milijard evrov vredne pogodbe s Pfizerjem, so se pojavile obtožbe o netransparentnosti, preiskave korupcije in pranja denarja. Evropsko javno tožilstvo je sprožilo postopek, mediji pa so poročali o SMS-sporočilih, ki si jih je izmenjala z izvršnim direktorjem farmacevtskega podjetja in jih nato izbrisala. Nizozemska evropska poslanka Sophie in 't Veld je leta 2021 od komisije zahtevala pojasnila o kršitvi uredbe o transparentnosti, ker je treba relevantna besedilna sporočila hraniti. Zaradi suma naklepnega uničenja dokazov je poslanec Zelenih vložil kazensko ovadbo.
Članek se dotika tudi širših političnih povezav Von der Leyenove. Ameriški Foreign Policy je pred leti objavil strupeno analizo o družinskih in sploh visokih političnih povezavah Ursule von der Leyen, ki je vedno imela nekakšen privilegij in so ji zveze odpirale vrata, čeprav ni imela potrebnih kompetenc. Vidmajerjeva ugotavlja, da čeprav naj bi bila Von der Leyenova močna ženska združene Evrope, deluje predvsem za interese Združenih držav, ponavlja ameriška stališča in predstavlja komisijo kot eksponenta vojaško-industrijskega kompleksa. Izpostavlja tudi njeno popuščanje vzhodni Evropi in podpiranje farse z vladavino prava.
