Amerika je prva kmetijska velesila na svetu, predvsem zaradi produktivnosti in visoke tehnološke razvitosti. ZDA izvozi približno tretjino pridelka, Kanada pa kar dve tretjini. Poleg tega je Argentina pomembna izvoznica žita in govejega mesa. Čeprav se v supermarketih po vsem svetu srečujemo z eksotičnimi sadeži, je pomembno poznati zgodovino in sodobne prakse pridelave sadja in zelenjave v Ameriki.
Zgodovina pridelave sadja in zelenjave v Ameriki
Predkolumbovske avtohtone kulture
Pred prihodom Evropejcev so bile glavne kulturne rastline Južne Amerike kakav, tobak, koruza, krompir in maniok. Te rastline so predstavljale temelj prehrane in gospodarstva staroselskih ljudstev.
- Ananas: Domovina ananasa je Južna Amerika. Tamkajšnji staroselci so ga imenovali »nana« oz. »anana«, kar oboje pomeni odličen sadež. V Evropo ga je prinesel Kolumb, Španci pa so ga prenesli tudi v Azijo. Danes ga največ pridelajo države jugovzhodne Azije. Ananas je bogat z vitamini E, B12, C ter več kot 15 mineralnimi snovmi in encimom bromelain.
- Avokado: Avokadovec izvira iz Srednje Amerike in Mehike. Vzgajali so ga že Azteki, ki so ga uporabljali že pred 7000 leti in ga kasneje tudi gojili. Beseda avokado je izposojena iz azteške besede ahuacatl. Avokado je eden najbolj hranljivih sadežev, saj vsebuje do 30% nenasičenih, koristnih maščob, veliko beljakovin, kalija, folne kisline ter vitaminov A, E, B2, B5, B6 in C.
- Pitaja: Pitaja je sadež nekaj različnih vrst kaktusa, ki izvirajo iz Južne in Srednje Amerike. Zmajev sadež se imenuje zaradi zunanje podobe živo roza ali rumene barve in tipičnih »lusk«. Meso je polno drobnih črnih semen in je zelo ugodno za prebavo, saj ima veliko vitamina C in kalcija.
Evropski vpliv in plantažno gospodarstvo
Beli človek je v novo deželo pripeljal pšenico, kavo, sladkorni trs in bombaž. S seboj je prinesel tudi poseben način pridelovanja kulturnih rastlin - plantažno gospodarstvo, ki je imelo velik vpliv na pokrajino in družbo.
Ključne rastline in pridelovalna območja v Ameriki
Coca - del andske tradicije in njen sodobni vpliv
Pridelovanje kokinih listov je v andskih državah že dolgoletna tradicija. Žvečenje kokinih listov lajša bolečine, pomaga pri višinski bolezni ter zmanjšuje občutek lakote in mraza. Grmovje raste v Andih, na višini med 500 in 1500 m. Pobiranje mladih kokinih listov poteka skozi vse leto, posušene liste pa kmetje prodajo. S kemičnimi procesi se iz koke pridobiva droga kokain. Večino kokaina, ki ga ilegalno uvažajo v ZDA, je iz Kolumbije in Bolivije. Kokain iz Bolivije prodajajo tudi v Brazilijo, ki je druga največja porabnica kokaina na svetu.
Krvavi put kokaina do Evrope
Asimina (Paw Paw) - severnoameriška avtohtona vrsta
Domovina Asimine Paw Paw (Asimina triloba) je severna Amerika. Imenujejo jo tudi indijanska banana, paw-paw ali jabolko jajčne kreme. Je listopadna sadna vrsta, ki zraste od 3 do 5 m ali več kot drevo. Zelo lepa je v jeseni s svojimi velikimi, intenzivno rumenimi listi. Odporna je na nizke zimske temperature in zdrži do minus 30 °C. Cveti v aprilu z lepimi, temnovijoličnimi škrlatnimi cvetovi.
Plodovi asimine so dolgi od 7 do 15 cm in težki od 50 do 500 g, podobni banani ali mangu. Kožica ploda je trda, zelena, ki pred zoritvijo porumeni in porjavi. Meso je rumeno, mehko in sladko, v njem pa se prelivajo okusi po banani, ananasu in mangu, kar ustvarja tropski okus. Plod je bogat z ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali, zlasti kalcijem in železom. Zori postopoma v septembru. Asimina je rastlina, ki je ni potrebno škropiti. Njene liste in vejice, ki oddajajo vonj po paradižniku in zelenem popru, se lahko uporabijo kot naravni pesticid.
Jackfruit - tropski sadež s prisotnostjo v Ameriki
Sadeže oz. drevesa jackfruit (Artocarpus heterophyllus) gojijo tudi v Braziliji, Surinamu ter na nekaj karibskih otokih, čeprav izvira iz Azije. Jackfruit je največji sadež na svetu, ki zraste na drevesu, saj lahko doseže 40 kg in do 90 cm dolžine. Sladka rumena vlakna okoli semen so debela približno 3-5 mm in imajo okus podoben ananasu, vendar blažji in manj sočen. Semena jackfruita se lahko kuhajo ali pečejo, podobno kot fižol, in imajo okus po kostanju. Les drevesa se uporablja za izdelavo glasbil, čolnov in pohištva.
Agrarni pasovi in specializirana pridelava v Severni Ameriki
Kmetijska pokrajina Severne Amerike je razdeljena na več specializiranih pasov:
- Pas ekstenzivne pašne živine se razteza zahodno od 100. poldnevnika, kjer so suhe stepske pokrajine. Ta območja so usmerjena predvsem v mesno pašno govedorejo, z največjimi govedorejskimi farmami.
- Bombažni pas se razteza severno od Mehiškega zaliva in južno od koruznega pasu. Pojavil se je v obdobju suženjstva in je skozi zgodovino močno spremenil svojo prvotno podobo. Dandanes se namesto bombaža pogosto gojijo tobak, riž in perutnina.
- Koruzni pas se razteza južno in jugovzhodno od mlečnega pasu. Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga so le-te ogrožene, zato se pogosto združujejo v zadruge, da skupaj skrbijo za prodajo pridelka.
- Pšenični pas se razteza vzhodno od 100. poldnevnika in vključuje prerije v Kanadi in Teksasu. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije.
- Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer. Na tem območju je ugodno podnebje in prevladuje mlečna govedoreja, ki oskrbuje veliko število bližnjih mest.
- Območje tropskih in subtropskih kultur se razteza preko Floride in Mehiškega zaliva. Obalni pas na zahodu pa je namenjen pridelavi zelenjave, cvetja, sadja, agrumov in vinske trte. Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo.
- Granatno jabolko je sadež, katerega Amerika danes uvršča med svoje večje pridelovalke, poleg Francije, Španije, Izraela in Azije.
Pesticidi v ameriških pridelkih: "Umazanih 12" in "Čistih 15"
Ameriška neprofitna organizacija Environmental Working Group (EWG) redno objavlja lestvice pridelkov z najvišjo in najnižjo vsebnostjo pesticidov. Te lestvice temeljijo na testiranjih ameriškega ministrstva za kmetijstvo, ki preveri več kot 35.200 vzorcev 48 najbolj priljubljenih vrst sadja in zelenjave. Vzorci se pred testiranjem operejo in po potrebi olupijo, kar posnema ravnanje potrošnikov.
Seznam "Umazanih 12" (Dirty Dozen)
Na seznamu Umazanih 12 (Dirty Dozen), ki zajema sadje in zelenjavo z največ ostanki pesticidov, so med drugim pristale nektarine, breskve, češnje, jabolka, robide, hruške, krompir in borovnice. Jagode in špinača so se pogosto znašle na vrhu tega seznama; jagode, ker nimajo zunanjega zaščitnega sloja in zorijo neposredno na zemlji, špinača pa, ker v povprečju vsebuje štiri ali več različnih vrst pesticidov.
Seznam "Čistih 15" (Clean 15)
Nasprotno, seznam Čistih 15 (Clean 15) vključuje pridelke z najmanjšo količino ostankov pesticidov. Na prvem mestu se redno znajde avokado, sledijo pa sladka koruza, ananas, zmrznjeni grah, čebula, papaja, jajčevec, šparglji, kivi, zelje in cvetača.
Količina pesticidov se razlikuje tudi glede na plod; nekateri, kot so avokado, koruza in mango, imajo debelo skorjo ali lupino, ki otežuje prehajanje pesticidov v notranjost, medtem ko večina vrst sadja in zelenjave takšne zaščite nima.
Pomembnost sadja in zelenjave v prehrani
Sadje in zelenjava sta vsakodnevni del naše prehrane, a ju pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Sodita med najpomembnejše gradnike uravnotežene prehrane, saj vsebujeta vitamine, minerale, vlaknine in antioksidante, ki so ključni za delovanje telesa, krepitev imunskega sistema in ohranjanje energije skozi dan. Pomembno je uživati raznolika živila, saj različne barve sadja in zelenjave pomenijo različne hranilne snovi; zelena zelenjava vsebuje drugačne koristne spojine kot rdeča ali oranžna.