Uvod v Češnjev Paradižnik
Češnjev paradižnik (Solanum lycopersicum var. cerasiforme) je izjemno priljubljena in cenjena sorta paradižnika, tako na vrtovih kot v loncih na balkonih in terasah. Zaradi svojega intenzivnega okusa in praktičnosti pri domačem gojenju velja za eno najbolj cenjenih vrst. Gojenje češnjevega paradižnika je dokaj enostavno, tudi če ste novinec v vrtnarjenju. Za dozorevanje potrebuje manj dni kot druge sorte, kar je precejšnja prednost, sploh v hladnejših podnebjih s kratko rastno sezono. Zrel plod paradižnika vsebuje več kot 20 različnih rudnin, kot so kalij, magnezij, železo, fosfor, in številne vitamine. Uživamo užitne plodove, ki so največkrat rdeče barve, v trgovinah pa vse pogosteje najdemo tudi sorte z rumenimi, rjavimi, oranžnimi in progastimi plodovi. Pomembno je zavedanje, da je listje paradižnika strupeno, zato je potrebna previdnost, da ga otroci in hišni ljubljenčki ne bi pomotoma zaužili.
Priprava in Setev Sadik
Izbira semen in priprava
Gojenje iz semen zagotavlja, da boste poznali celoten življenjski cikel češnjevega paradižnika. Za domačo ekstrakcijo semen izberite zrele češnjeve paradižnike, odstranite semena, jih očistite in pustite, da se sušijo en teden. Priporočljivo je, da semena 24 ur pred setvijo navlažite tako, da jih pustite v kozarcu vode; tista, ki potonejo, so običajno najbolj sposobna preživetja.
Čas setve in kalitev
Setev za sadike opravite od druge polovice februarja naprej, zadnji rok setve je polovica marca. Če vzgajamo paradižnik v rastlinjaku, v splošnem vse počnemo okoli 20 dni prej; tako paradižnik, ki bo rastel v rastlinjaku, sejemo že sredi ali konec februarja. V marcu pa sejemo za rast na prostem. Semena sejemo na gosto v eno posodo in kalimo na toplem mestu, idealna temperatura za kalitev je 25 °C. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Sadika paradižnika se razvija 60 do 70 dni, če v času kalitve ne zagotovimo temperature okrog 25 °C, pa tudi več.
Pikiranje in utrjevanje sadik
Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata, in preden se razvijejo pravi listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobro razvite rastline. Če so se rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 5 °C, kar mladi paradižniki še uspešno prenesejo.
Preden sadike sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se privadijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur. Še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor, in tisti dan jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo (kar bi prepoznali po belih lisah). Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Enako velja za utrjevanje sadik, ki jih presadimo konec aprila v rastlinjak, kjer jih prav tako utrjujemo in navajamo na neposredno svetlobo ter nihanje dnevno-nočnih temperatur.
Sajenje Češnjevega Paradižnika
Kdaj in kam saditi
S sajenjem plodovk v osrednjem delu Slovenije je treba počakati do sredine maja, ko se dnevne temperature gibljejo pod 20 °C, nočne pa ne padejo pod 10 °C. Če paradižnik presajamo v prehladno zemljo ali sadik pred presajanjem ne utrdimo primerno, prvi cvetovi odpadejo oziroma se sploh ne oblikujejo, pridelek pa ne bo bolj zgoden, lahko je celo poznejši. Za gojenje češnjevih paradižnikov izberemo sončno mesto z dobro drenažo tal. Prepričajte se, da sadike nobena bližnja rastlina ne bo preveč zasenčila. Dobra izbira so tudi visoke grede, kontejnerji ali vrtni lonci. Priporočljivo je kolobarjenje, ki preprečuje širjenje bolezni in prekomerno izčrpanost tal s hranili. Paradižnika ne sadimo na istem mestu, kjer so prejšnje leto rasli drugi člani družine razhudnikov, kot so paprika, krompir in jajčevci.
Gojenje v posodah in na balkonih
Obstajajo sorte paradižnika, primerne tako za zasaditev balkonov kot tudi okenskih polic. Ker balkonske paradižnike sadimo v močno omejen prostor (korito, obešanka ali posoda), potrebujejo dobro odcedno, a s hranili bogato zemljo. Velikost posode je odvisna od končne velikosti rastline; načeloma pa velja, da za eno rastlino zadostuje posoda z globino in premerom najmanj 20 cm. V korito, široko 60 cm, lahko posadimo dve do tri rastline. Za sajenje paradižnika v posodah izbirajte zemlje, ki so namenjene sajenju paradižnika in ostalih vrtnin, in jih najdete v vseh bolje založenih vrtnih centrih. Posoda za gojenje naj bo premera 80 cm in več, saj rastlina razvije močan koreninski sistem.
Lonci ali korita za paradižnik naj imajo drenažne odprtine za odtekanje vode, ta naj tudi ne stoji v podstavkih. Sadike posadimo v kakovosten substrat za vrtnine, ki ne sme vsebovati šote, saj se ta na soncu in vetru zelo hitro izsušuje, kljub dobri sposobnosti vpijanja vode. V lonec posadimo po eno sadiko paradižnika, v koritu pa naj bo med njimi toliko prostora kot na vrtu (pri grmičastih sortah je to pol metra). Korita in posode postavimo na čim bolj sončno mesto, idealna je jugovzhodna lega. Če paradižnik gojimo v loncih, potem naj stoji pod balkonsko streho ali napuščem, da se med listi ne bi zadrževala vlaga, ki vpliva na razvoj glivičnih bolezni.
Moji nasveti za gojenje češnjevih paradižnikov
Razmik in globina sajenja
Sadike paradižnika presajamo do prvih listov, da bodo korenine sposobne najti čim več vode in hranil. Več korenin pomeni močnejšo rastlino, ki se lažje bori proti boleznim. Pripravimo sadilne luknje v velikosti sadilne enote, jih dobro zalijemo in sadike presadimo navpično in nič globlje, ali pa jih sadimo globlje, tako da polovico celotne sadike zakopljemo v zemljo. Med posameznimi sadikami naj bo 70 cm razdalje, sadimo jih največ v dve vrsti v cikcak vzorcu na gredi širine 100 cm. En velik paradižnik potrebuje najmanj 0,5 m2 površine. Pri cepljenih sadikah pazimo, da je cepljeno mesto nad zemljo, da se izkorišča celoten potencial cepljenke.
Podpora za rastline
Večina sort češnjevih paradižnikov bo rasla skozi vso sezono, zato potrebujejo podporno strukturo v obliki palice, kola, vrtne mreže ali druge primerne opore. Visokim (nedeterminantnim) paradižnikom moramo zagotoviti oporo v obliki tanjših kolov, palic ali vrvice. Vrvice so odlična izbira v rastlinjakih, kjer izkoristimo konstrukcijo rastlinjaka, kamor vrvice enostavno pritrdimo. Grmičasti (determinantni) paradižniki so sorte, ki ne potrebujejo opore ali pa minimalno, ob kolu, saj ne zrastejo višje kot 80 cm. Če se že odločimo, da bi na balkon vseeno radi posadili visoko (indeterminantno) sorto češnjevca, se odločimo za tisto z manjšimi plodovi, ki mora imeti zadostno oporo in precej veliko posodo. Rastlina TomTato, ki je cepljenka češnjevega paradižnika na krompir, potrebuje močno oporo visoko 200 do 250 cm.
Nega in Vzdrževanje
Zalivanje
Paradižnik je velik porabnik vode, zato ga na vrtu redno in globoko namakajte. Zavedati se moramo, da rastlina paradižnika porabi poleti tudi štiri litre vode na dan. Uredite si lahko kapljično namakanje ali ob sadike v zemljo postavite plastične steklenice, ki jim odrežete dno in skozi odprtino zalivate sadiko. Plastenke v spodnjem delu dvakrat zarežite z "olfanožem", tako bo voda počasi prehajala v območje korenin. To omogoča, da se rastline ves čas enakomerno namaka. Tudi uporaba zelenih kock in kosmičev, ki vpijejo sedemkratno količino vode glede na svojo težo, zmanjša zalivanje kar za polovico, saj vodo postopoma sproščajo in je poraba vode ter v njej raztopljenih hranil manjša.
Kadar v poletnih dneh zalivamo, je pomembno, da ne namočimo le zgornjih petih centimetrov, ampak da je zemlja namočena v globino 30 cm. Bolje je zalivati dvakrat na teden izdatno kot vsak dan po malem. V posodi ga izdatno zalivamo v poletnem času, ko se plodovi debelijo. Če je oskrba z vodo primerna, nimamo težav s črnenjem paradižnika na dnu plodu, ki je znak za pomanjkanje kalcija. Zaradi neenakomerne oskrbe z vodo pa ga rastlina ne more vsrkati v plod in plod začne črneti na spodnjem delu. Tako kot balkonsko cvetje moramo tudi paradižnik v loncih redno zalivati, med enim in drugim zalivanjem pa naj se zemlja skoraj popolnoma izsuši, da ne pride do gnitja korenin. Paradižnik sicer prenese daljša sušna obdobja (tudi do dveh mesecev) brez kakršnega koli zalivanja, vendar se problem pojavi pri prenosu hranil, ki je v osušenih tleh otežena, saj mikroorganizmi niso aktivni. Zato v vročih poletnih dneh ohranjamo vlažna tla z zalivanjem približno enkrat tedensko in dodatno poletno zastirko iz sveže trave, listja ali slame.
Gnojenje
Za osnovno gnojenje uporabite hlevski gnoj, kompost ali kupljena organska gnojila. Vrtno zemljo z gnojenjem pripravimo teden do dva pred sajenjem, da se hranila primerno razporedijo. Približno mesec dni po presajanju začnemo paradižnik dognojevati s tekočim organskim gnojilom za vrtnine in zelišča, lahko je tudi namensko za plodovke. Gnojilo zmešamo z vodo in zalijemo rastlino, približno enkrat na mesec od cvetenja do zorenja. Za dognojevanje v trgovinah kupimo izvlečke iz alg ali pripravke, ki vsebujejo aminokisline. Ko je zelo vroče, moramo rastlinam v rastlinjaku, takoj ko so nastavljeni prvi plodovi, zagotoviti tudi dovolj kalcija. Pri univerzalno rodovitnih tleh, ki s kompostom skrbijo za mikrobiološko živost, mikrobi v tleh rastlinam odklenijo že prisotna, a nedostopna hranila. Pri paradižniku se v tem primeru odlično obnesejo mikorizne glive, ki v simbiozi z rastlino omogočajo boljšo absorpcijo hranil in vode. Te glive kupimo kot mikorizni prah in jih z vodo ali s čopičem nanesemo na korenine sadik pred presajanjem na prosto.
Obrezovanje in odstranjevanje zalistnikov
Visokim (nedeterminantnim) paradižnikom obtrgavamo zalistnike skozi celo sezono rasti. Zalistniki rastejo med glavnim steblom in vejo na zgornji strani in silijo v vrh, kar povzroči gosto rast v več vrhov, ki se ji pri paradižniku izogibamo. Visok paradižnik vzgajamo v samo en vrh, kar olajša privezovanje ob oporo. Takoj, ko zalistnik opazimo in prepoznamo, ga odstranimo kar z roko, saj je tkivo zelo mehko. Ko visok paradižnik raste, ga postopoma vežemo na oporo ali še bolje sukamo okoli vrvice. Ko se začnejo oblikovati plodovi (preden se obarvajo), po rastlini od spodaj navzgor postopoma odstranjujemo nižje oziroma starejše liste. Odstranjevanje zalistnikov in spodnjih listov predstavlja redno nego med glavno rastno sezono paradižnika, ki jo opravljamo na 7 do 10 dni, s čimer skrbimo za dobro prezračenost med rastlinami. To tehniko uporabljamo tudi kasneje v sezoni, ko paradižnik doseže vrh rastlinjaka in ga spuščamo k tlom ter (očiščeno) steblo položimo na tla. Grmičastim paradižnikom zalistnikov ne odstranjujemo, saj imajo že v osnovi nižjo in grmičasto razrast, ker se vsak vrh zaključi (ne raste "v nedogled"). Potrebujejo precej manj nege kot visoki, a tvorijo manjše in količinsko manjše plodove. Pri obeh tipih paradižnika je pomembno, da jih negujemo na dan za plod ali pogojno tudi na dan za cvet.
Opraševanje
Cvet paradižnika je samooprašen, dovolj je že veter ali pa ga ročno potresemo. Oprašijo ga tudi žuželke, ko letajo s cveta na cvet. Če želimo res poskrbeti za oprašitev cvetov paradižnika, še posebej v zaprtih rastlinjakih brez oken, ga z roko zgolj otresemo ali si pomagamo s staro, a delujočo električno ščetko, ki jo prislonimo na cvetno steblo. Pri temperaturah nad 30 stopinj do oploditve ne pride, kar lahko povzroči slabo oprašitev.
Sosednje rastline (kompanjonske rastline)
Paradižnik rad raste v družbi drugih rastlin. S paradižnikom se odlično ujame bazilika, kakor tudi poletne sorte solat, endivije in radiča, ki se pod njegovo redko senco skrivajo pred poletnim soncem. Kapucinka, ognjič, meta in bazilika uspešno delujejo proti boleznim in škodljivcem. Če paradižnik posadimo še bolj na redko, so tla še dovolj osvetljena za plazeče rastline, kot so buče ali sladki krompir. Pred paradižnikom na isti gredi vzgajamo špinačo, redkvico ali solato, s predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno. Za paradižnikom sejemo motovilec, špinačo ali katero koli drugo jesensko-zimsko zelenjavo. Sorodniki paradižnika (razhudniki) so paprika, čili, jajčevec in krompir, zato je treba paziti, da na isto gredico oziroma v bližini ne sadimo krompirja, da ne prenesemo glivic s krompirja na paradižnik.
Bolezni in Škodljivci
Plesen (zgodnja in pozna)
Najpogostejša bolezen paradižnikov na vrtovih je plesen. Spore mnogih gliv in plesni so ves čas prisotne v zraku in potrebujejo le ugodno okolje, da se na določeni rastlini razvijejo in jo okužijo. Prva je Alternaria solani, ki povzroča t. i. "zgodnjo plesen". Dovolj je že nekaj ur vlažnih listov rastline in lahko se pojavi že zgodaj v sezoni (junij, začetek julija). Ta ni tako usodna kot Phytophthora infestans, znana tudi kot krompirjeva ali pozna plesen, ki se pojavi kasneje. Pozna plesen se razvije ob dveh kriterijih: ko je v obdobju dveh dni (48 ur) temperatura višja od 10 °C, vlaga pa 46 ur višja od 75 % (deževni dnevi). Druga možnost je, da so dva dni temperature višje od 10 °C, dvakrat po 11 ur pa je vlažnost višja od 90 % (meglene noči). Do bolezni torej pride zaradi previsoke vlage v zraku, ki je posledica dežja ali megle, ter premalo vetra, ki bi vlago znižal.
V vlažnih mikroklimah je najbolje delati na preventivi, to je vzgoji paradižnika v rastlinjaku oziroma pod streho, da zmanjšamo vlažnost zraka. Več težav s krompirjevo plesnijo bo, če sadite prevelike sadike, gnojite prekomerno in sadite neodporne sorte. Manj težav bo, če redno odstranjujete zalistnike in skrbite za krepitev rastlin. Sami si lahko pripravite izvlečke koprive, regratovih cvetov in cvetov ognjiča, ki ravno tako krepijo rastlino. Iz kamilic, rmana, cvetov regrata in cvetov ognjiča pa si skuhate čaj in z njim škropite paradižnik. Za dobro prezračenost med rastlinami je pomembno tudi redno odstranjevanje spodnjih listov. Ko odpornost rastline pade, je priporočljivo dodati biostimulante v obliki aminokislin.
Gosenica sovke južne plodovrtke
Zadnja leta se vse pogosteje pojavlja gosenica sovke južne plodovrtke (Helicoverpa armigera), ki se prehranjuje z različnimi plodovi, tudi zrelimi paradižniki. Najbolj aktivna je v poletnih mesecih, ko lahko poje plod skoraj v celoti. Delno napaden plod je še vedno užiten, a zaradi poškodb hitreje propade. Na rastlinjak pri odprtinah namestimo insektno mrežo in sovki preprečimo dostop.
Spravilo in Skladiščenje Plodov
Kdaj obirati
Kdaj bomo lahko obirali prve češnjeve paradižnike v sezoni, je odvisno od vremena in podnebja, v katerem rastejo. Da dozorijo, navadno potrebujejo nekaj mesecev, postopoma pa jih lahko trgamo skozi celotno poletno sezono in še v začetku jeseni. Češnjev paradižnik je običajno pripravljen za obiranje v približno 50 do 65 dneh po sajenju, oziroma med 60 in 80 dnevi po setvi, odvisno od sorte in podnebnih razmer. Vedeli boste, da so pripravljeni, ko se zlahka ločijo od stebla in se njihova barva spremeni iz zelene v rdečo, oranžno, vijolično ali rumeno, odvisno od sorte. Poleg barve je pokazatelj zrelosti tudi enostavno obiranje. Prvi pridelki so navadno manj sladki, ker so rastli v hladnejšem vremenu ali pa smo vrtnarji preprosto malce neučakani. Zaradi nižjih temperatur so prvi pridelki lahko tudi deformirani po obliki in imajo hrapave lise. Posamezne pridelke pobiramo ročno. Ko oberemo celotni grozd plodov (etažo), s škarjami odrežemo grozdno vejo pri glavnem stebru. Vedno obiramo čim bolj zrele plodove. Če to ni mogoče, jih poberemo takoj po dežju, saj razpokani paradižniki hitro zgnijejo. Zadnje pridelke poberemo tudi še zelene (nezrele) in nam na okenski polici na sobni temperaturi počasi zorijo. Zeleni plodovi vsebujejo solanin, ki je v večjih količinah strupen.
Skladiščenje in uporaba
Paradižnike lahko uživamo sveže ali kuhane. Najbolje jih je hraniti na sobni temperaturi (med 10 in 15 °C) in jih porabiti v nekaj dneh, saj tako bolje razvijejo svoj poln okus. Paradižnika ne shranjujemo v hladilniku. Prekuhani paradižniki (z olupki ali brez) gredo v oprane in vroče kozarce s čistimi pokrovi, ki jih nato ovijemo z blazinami, da se najmanj 36 ur počasi ohlajajo. Nato jih shranimo v klet ali shrambo. Paradižnikovo mezgo lahko tudi zamrznemo. Sušenje plodov se obnese pri bolj "mesnatih" sortah, kot so pelati. V rastlinjaku obilno rodi od junija do oktobra, če ni zmrzali, pa lahko še novembra pobiramo svež in zrel paradižnik. Češnjevi paradižniki so nadvse uporabni v kuhinji in se z njimi radi posladkamo tako odrasli kot otroci.
Vrste in Sorte Češnjevega Paradižnika
Obstaja veliko različic češnjevega paradižnika, ki se razlikujejo po barvi, obliki in okusu. Te so v različnih oblikah in barvah, vključno z odtenki rdeče, rumene, oranžne in črno-vijolične. Pritlikava (dwarf) sorta paradižnika je po rasti precej nizka in večinoma ne preseže višine 40 centimetrov. Steblo je pri tej sorti zelo čvrsto in debelo, zato se podpira samo in ne potrebuje močne opore, razen na vrhuncu sezone, ko so rastline obložene s plodovi. Stranskih poganjkov ne trgamo, saj nosijo množico plodov. Rastline imajo robustne, nekoliko nagrbančene in zelo debele liste.
Nekatere priljubljene sorte so:
- 'Black Cherry' je sorta z vijolično-črnimi plodovi.
- Češnjev paradižnik 'Fantastico' je odporen proti razpokam in toleranten na ožig.
- 'Golden Sweet' je rumena sorta, ki je odporna proti listni plesni.
- 'Isis Candy' daje dvobarvne rdeče plodove z zlatimi črtami.
- Češnjev paradižnik 'Sungold' je zelo bujna, srednje zgodnja in rodna sorta rumenega češnjevega paradižnika. Plodovi so težki 15 gramov in rastejo v grozdih, so zelo polnega in sladkega okusa.
- Paradižnik 'Cookie' je pisana sorta češnjevega paradižnika, ki ima plodove posebne barve in oblike. Je zgodnja sorta, ki jo lahko vzgajamo na zelenjavnem vrtu ali v večji posodi. Plodovi so rdeče barve z zelenimi progami, težki so 18 gramov in odličnega polnega okusa.
- 'TomTato' je češnjev paradižnik, cepljen na krompir, pri čemer pridelamo obe vrtnini. Na eni rastlini pridelamo do 500 izjemno sladkih in zelo okusnih plodov češnjevega paradižnika in 2 kilograma belega krompirja.
- 'Tumbling Tom Red' (rdeči plodovi) in 'Tumbling Tom Yellow' (rumeni plodovi) so izrazito povešave oblike, primerni za obešanke.
- 'Gelbe Johanisbeer' ima prav tako rumene plodove.
Pri nakupu paradižnikovih sadik za lonce nikoli ne pozabite vprašati za končno višino in bujnost rasti, saj se sorte zelo razlikujejo, izbira pa je neizmerna. Cepljene in sejane sadike češnjevega paradižnika lahko naročite v spletni trgovini Flora Express z dostavo po vsej Sloveniji ali kupite v vrtnih centrih Vrtko (Ljubljana, Kalce, Maribor).
Razlika med češnjevim in grozdnim paradižnikom
Češnjev paradižnik in grozdni paradižnik sta majhni sorti paradižnika. Na prvi pogled sta si podobna, vendar obstaja nekaj ključnih razlik. Češnjev paradižnik je bolj okrogel in sočen s tanko kožo, medtem ko je grozdni paradižnik bolj podolgovat, ima manj soka in debelejšo lupino.
tags: #sadike #cesnjev #paradiznik