Slovenski jezik, podobno kot mnogi drugi jeziki, je skozi zgodovino sprejel številne besede iz različnih kultur in jezikov. Med njimi so tudi izposojenke ruskega izvora, ki so se uveljavile predvsem na področjih, povezanih z rusko kulturo, zgodovino in družbenimi pojavi. Ob tem pa se v slovenskem besednjaku nahaja tudi bogata terminologija, ki opisuje različne vrste peciva.
Ruske izposojenke v slovenskem jeziku
Veliko jezikov, vključno s slovenščino, vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine. Vendar vse besede v resnici niso ruskega ali slovanskega izvora; nekatere so enake v več slovanskih jezikih in je zato težko oceniti, ali so prišle v slovenščino iz ruščine ali, recimo, iz poljščine. Najbolj znan tak primer je beseda vodka (vodka). Večina besed, ki so se uveljavile, označuje stvari in pojme, ki so značilni za Rusijo, rusko kulturo, politiko in zgodovino.
Značilne ruske besede
Zelo znane besede zunaj Rusije so: vodka (водка), tajga (тайга), tundra (тундра) in pogrom (погром). Poleg teh splošno prepoznavnih izrazov, so v slovenščini prisotne tudi specifične besede, ki izvirajo iz ruskega okolja in označujejo določene družbene in politične pojave:
- slovenske besede ruskega izvora: car, carstvo, carica, carevna, carevič, cesarevič.
V preteklosti so bile nekatere ruske besede in izrazi kritizirane kot tujke, ki domnevno ne spadajo v slovenski jezik, na primer "belogardisti", "črnogardisti" in podobna ruska "nesnaga". Zastavilo se je vprašanje, ali slovenski jezik ne premore lastnega besednjaka za takšne pojme.
Kulturne in zgodovinske izposojenke
Ruska kultura in zgodovina sta v slovenski jezik prinesli tudi besede, ki opisujejo umetniške in verske gibanje:
- peredvižniki (передвижники): slikarsko umetniška smer proti koncu 19. stoletja.
- duhoborci (духоборы): pripadniki ruske verske sekte, ki je nastala v 18. stoletju.
- razkolniki (раскольник): pripadniki ruske cerkve, ki se je odcepila v 17. stoletju.
- staroverci (старове́ры ali старообря́дцы): prav tako pripadniki ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju ločila.
V razvoju socarta (socialističnega realizma v umetnosti) je bilo opaziti, da se ponavljanje in desemantizacija ne omejujeta le na sovjetsko stvarnost, temveč prihaja do degradacije in profanizacije vzorcev oziroma načinov izraza, motivov in tem, kot jih je v razvoju izoblikovala ruska kultura v celoti. Socartistična metoda se je sčasoma začela preverjati tudi v literaturi.
Pojmi iz sveta peciva
V predloženem besednjaku so opisane različne vrste peciva, ki so značilne za slovensko kulinariko in so splošno znane v slovenskem jeziku. Specifičnih ruskih izrazov za pecivo v podanem besedilu ni, so pa podane definicije pogostih sladic in krušnih izdelkov.
Vrste peciva in njihove značilnosti
- Krof (kròf krôfa m): ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom. Pogosto se pripravlja kot pustni krof. Obstaja tudi "indijanski krof", ki je slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado.
- Kruhek (krúhek -hka m): manjšalnica od kruh, označuje kos ali košček kruha, hlebček ali štručko. V etnološkem smislu je "mali kruhek" pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih.
- Kuki ali cookie (kúki in cookie -ja m): pogovorno piškot okrogle oblike z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih.
- Medenjak (medenják -a m): drobno pecivo z dodatkom medu in dišav. Medenjaki so priljubljeni, zlasti v prazničnem času.
Širši kontekst "ruskega" v slovenskem jeziku
Poleg zgoraj omenjenih besed in pojmov se beseda "ruski" v slovenskem jeziku pojavlja v različnih kontekstih, ki se nanašajo na Rusijo in njeno kulturo, ne nujno na besednjak ali pecivo. Na primer, med pasmami psov se omenja borsoj ali ruski hrt. V športu so ruski tekmovalci izjemno uspešni; v petintridesetih prvenstvih, kolikor jih je bilo doslej, so zmagali kar devetindvajsetkrat. Prav tako so ruski artrokerji H.O.M. zaplesali kazačok v mariborski Pekarni.
Omenja se tudi regresivna naglasna disimilacija oziroma alternirajoči ritem, tako očitna v ruskem verzu, ki je bila v Kettejevem jambu že popolnoma izoblikovana. Politični in zgodovinski kontekst vključuje omembo delitve ruskega ozemlja na dva dela: posestev izgnanih usmrčenih bojevarjev in carsko zemljo. V 18. stoletju je obstajala ruska verska sekta, katere pripadniki so omenjeni v besedilu.