Kolerabic je mnogo: maslena rumena in zelena, hrustljava vijolična in bela, tudi dunajska imenovana. Rastejo v zemlji in nad zemljo. Veliko jih je, okusne so na mnoge načine. So iz družine zelo priporočanih, zdravju koristnih križnic. Kljub temu pa jih ne jemo tako pogosto, kot da bi bili v zadregi, kaj početi z njimi. Medtem ko so jih naši predniki temeljito kuhali, danes vemo, da so tudi surove odlične. Med tema skrajnostima je na voljo še marsikaj.
Rumena Koleraba: Manj Znana, a Imevna Korenovka
Rumena koleraba je manj znana predstavnica skupine korenovk. Mnogi ji preprosto rečejo koleraba, boljši poznavalci in pridelovalci pa jo poimenujejo rumena koleraba. Pogosta so tudi poimenovanja podzemna koleraba, rumena maslena koleraba ali še pogosteje kavla (lat. Brassica napus L. napobrassica (L.) Rchb.). Tudi koleraba spada med korenovke, pridelujemo jo zaradi možnosti spravila korenov od jeseni do začetka zime.
Med zelenjadnice ali poljščine uvrščamo korenje, rdečo peso, repo, rumeno kolerabo in črno redkev. Naši zelenjavni pridelki so večinoma zeleni, komaj katera predstavnica zelenjave pa ima bel ali črn pridelek. Rumena koleraba in črna redkev (Raphanus sativus L. var. niger) sta dokaj preprosti za pridelavo. Naše ljudsko izročilo nas opominja na vrste zelenjave in poljščin, ki so bile pomembne v pridelavi in prehrani naših prednikov. Stari slovenski pregovor pravi: repa, korenje - zdravo življenje. K temu bi zagotovo dodali še vsaj rumeno kolerabo in črno redkev.
Črna Redkev: Podobna, a Svojska
Črna redkev oblikuje zunaj črne in znotraj bele odebeljene korene. Pri nas večinoma pridelujemo okrogle sorte, sicer poznamo še koničaste in ovalne. Najbolj razširjena sorta je ‘Zimska črna okrogla’, ki do zime oblikuje korene premera do 10 cm. Črna redkev ima značilen grenak okus, ki je značilen za družino križnic, kamor redkev tudi spada.
Pridelovanje Korenovk: Rumene Kolerabe in Črne Redkve
Pridelovalne Zahteve in Čas Setve
Pomembno je, da rumeno kolerabo in črno redkev začnemo pridelovati konec julija ali v začetku avgusta. Črna redkev ni zahtevna za pridelavo, ugaja ji vlažno in zmerno toplo poletje. Sejemo jo lahko od konca julija do konca avgusta. Ima skromne zahteve po toploti, ne mara ekstremno vročih poznopoletnih dni, še najbolje raste v vlažnih, nekoliko hladnejših dneh na prehodu poletja v jesen. Posejano seme vzkali že pri 2 do 3 °C in najbolje raste pri 15 do 20 °C. V suhem in vročem vremenu seme slabše kali, pridelek je slabši in tudi skladiščna sposobnost ni optimalna.
Setev in Sajenje Sadik
Sadimo sadike s koreninsko grudo, da se izognemo poletni vročini, ki neugodno vpliva na vznik semena. Če sadimo sadike s koreninsko grudo, lahko to storimo še do sredine septembra. Sadimo po spravilu zgodnjega krompirja, zgodnjega zelja, nizkega fižola, spomladanskih solat ali ko je na njivi prazen prostor po žetvi krušnih žit. Pridelovalci sadijo ti dve korenovki na žitna strnišča. V vročih in suhih razmerah moramo seme dobro zadelati v tla, da pride v stik s talno vlago in hitreje vzkali. Plitvo obdelana in za setev pripravljena tla je po setvi priporočljivo čim prej tudi povaljati.
Pri setvi je priporočljivo vedeti, kakšne so razdalje sajenja. Sejemo na medvrstno razdaljo 30 do 40 cm in globino 2 do 3 cm. To pomeni, da za 100 m² veliko gredico potrebujemo okrog 100 g semena, kar je izredno majhna količina, ki jo moramo dobro razporediti v vrste ob setvi. Posevek večkrat okopljemo in oplevemo.
Zaščita Pred Škodljivci in Nega
Z vzgojo sadik v platojih, ki jih prekrijemo s protiinsektno mrežo, tudi nadziramo škodljivce, še posebej kapusovega bolhača, škodljive gosenice in kapusove stenice. Škodljivcem mehansko onemogočimo dostop do kalečih rastlin. Prekrivanje s protiinsektno mrežo ali vsaj z vlakninasto kopreno občutno zmanjša težave s škodljivci kapusnic. Prekrivamo takoj po setvi in po presajanju sadik. Obe korenovki se zelo dobro odzivata na redno namakanje, po potrebi ju tudi listno dognojimo.
Pričakovani Pridelek in Skladiščenje
Če smo uspešni, pridelamo približno 400 kg korenov črne redkve ali rumene kolerabe na 100 m². Od setve do spravila korenov minejo trije meseci. Pravočasno pospravljeni se dobro skladiščijo v hladnih in primerno vlažnih skladiščih, kleteh, lahko tudi v zasipnicah, npr. v mivki. Črna redkev dobro prenaša prve jesenske slane in vzdrži tudi do -6 °C. Če je več dni zapored mrzlo jutro, je redkev še pikantnejšega okusa.
Kulinarika z Rumeno Kolerabo: Od Tradicije do Moderne Kuhinje
Rumena koleraba, kot tudi črna redkev, sta bili v preteklosti pomemben del prehrane naših prednikov. Njihova vsestranskost omogoča tako tradicionalne kot sodobne kulinarične užitke.
Osnovne Priprave in Izboljšave Okusa
Za pripravo pogosto kolerabama odrežemo olesenele dele lupine in ju narežemo na kosce. Na olju popražimo čebulo, ji dodamo na koščke narezano olupljeno kolerabo in pražimo, da porjavi - tako postane sladkasta. Čebulo in kolerabo razmaknemo in med njima karameliziramo žličko sladkorja. Zalijemo z vodo, solimo, popramo in kuhamo 10 minut.
Tradicionalni Golaži in Enolončnice
Ena izmed klasičnih priprav je enolončnica. Fižol namočimo čez noč. Naslednji dan damo skupaj kuhat fižol in na koščke narezano korenje, kolerabo, krompir in prekajeno meso. Lahko pa ločeno skuhamo kolerabo in fižol, ki smo ga prej namočili. Ko fižol zavre, odlijemo vodo in ga dodamo h kolerabi. Posebej na maščobi prepražimo čebulo in jo dodamo v skupni lonec, prav tako lovorov list, sol in poper, po okusu pa tudi kumino. Na koncu jed zabelimo z ocvirki.
Kavla na Pivškem: Poseben Recept
Kavro so kuhali (in jo še kuhajo) tudi na Pivki, kjer pa se priprava nekoliko razlikuje od opisane, notranjske. Gospodinje kuhajo kolerabo skupaj s svinjskimi kožami. Nato naredijo svetlo prežganje iz žlice masti in žlice moke, čebule, česna in žličke paradižnikove mezge.
Kremne Priloge in Pireji
Za bogato prilogo skuhamo kolerabo in krompir ter ju pirejamo z maslom, mlekom in soljo. Jed bo močnejšega okusa, če kolerabo in krompir soparimo.
Pečena in Dušena Koleraba
Pečica: Pečico segrejemo na 220 °C. Olupljeno kolerabo narežemo na tanke rezine, jih pomočimo v olje in naložimo na pekač. Solimo, popramo in posujemo z drobtinami.
Dušena: Na maslu popražimo kolerabo, prilijemo vino in pokrito počasi dušimo, da se vino pokuha. Odkrijemo, sladkamo in popečemo kolerabo, da še malo porjavi na robovih, kar ji da karamelast okus (ne, tista žlička sladkorja ne naredi vse sladkosti). Lahko pa na olju opražimo čebulo, ji dodamo korenje, narezano na kolobarje in ju dušimo. Dodamo na koščke narezano kolerabo, dodamo ješprenj in začimbe ter zalijemo z vodo. Kuhamo na majhnem ognju. Po dobrih 20 minutah dodamo še kuhan fižol in pokuhamo.
Osvežilne Solate
Kolerabo, jabolka in hren naribamo, posolimo in premešamo. Olje, smetano ali jogurt in limonin sok vmešamo med zelenjavo za osvežilno solato.