Podzemna koleraba (Brassica napus subsp. rapifera), znana tudi kot kavla ali v nekaterih kontekstih kot rumena koleraba, je korenasta zelenjava in krmna rastlina, ki je podobna sorodni repi. Njena vzgoja je presenetljivo enostavna, a kljub temu jo le redki posejejo na svojem zelenjavnem vrtu. Koleraba z domače grede je precej bolj sladka in nežna kot tista, ki jo kupimo v trgovini.
Splošno o Kolerabi
Izvor in Zgodovina
Koleraba je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1620, ko je švicarski botanik Gaspard Bauhin o njej zapisal, da kot divja rastlina raste na Švedskem. Iz mrzle Švedske naj bi tudi izhajala. Koleraba, ki spada med križnice, je v preteklosti pomenila pomemben vir prehrane za človeka in živino. Njena domovina je v osrednji Evropi, saj ji zelo ugaja tamkajšnje podnebje, zlasti spomladi in jeseni.
Hranilna Vrednost in Uporaba
Koleraba je bogata z vitamini, kot so B6-biotin (za zdravo kožo in lepe lase), B3-niacin (za energijsko presnovo) ter B5-pantotenska kislina (za vitalnost, celično energijo in nastajanje kožnega ter lasnega barvila). Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki skrbi za krepak imunski sistem in za zdravo količino hormonov v telesu. Je sladka, saj vsebuje celo za korenasto zelenjavo veliko sladkorjev, in ne manjka ji niti škroba.
Odebeljena korenina kolerabe je v domači kuhinji zelo uporabna. Pripravimo jo lahko na več načinov: kot prilogo, zelenjavno omako ali kot juho. Lahko jo skuhamo v šari, pripravimo kolerabno enolončnico, jo spečemo kot krompir ali skuhamo v sopari. Odlična je tudi surova. Iz nje lahko pripravimo tudi sveže stisnjen kolerabni sok ali solato, vendar s količino ne smemo pretiravati, saj je v večjih količinah težje prebavljiva. Poleg gomolja lahko pri kolerabi izkoristimo tudi mlade liste; naberemo jih, dokler so še mladi in nežni, za uporabo pa bo dovolj, da se jih popari.
Priprava Tal in Setev
Priprava Gredice
Za začetek zrahljajte prst na gredi in odstranite vse večje kamne ter plevele. Dobra predpriprava grede je zelo koristna za pridelavo dobro razvitih gomoljev. V nasprotnem primeru lahko pride do tvorbe zakrnelih ali razcepljenih korenin. Tla pred setvijo kolerabe običajno plitvo obdelamo in odstranimo plevele. Če vrt ni zapleveljen, bo težav s pleveli manj. Tla pred setvijo kolerabe pokopljemo za motiko globoko.
Optimalna Tla in Gnojenje
Koleraba se seje v bogata, rahla in dobro odcedna tla. Podzemna koleraba ne rabi veliko dušika. Če je pred setvijo treba dodati nekoliko organskega gnojila, kot sta gnoj ali kompost, pazite, da je dobro preperel in ga vdelajte v tla.
Čas Setve
Kolerabo lahko sejemo spomladi od marca do aprila in spet poleti, od junija do začetka avgusta. Za nepretrgan pridelek ponovite setev podzemne kolerabe vsake tri tedne. Kmetje jo pogosto sejejo po spravilu žit in krompirja. Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, takrat je ugodna tudi dolžina dneva. Sejete lahko tudi kasneje, če želite pridelati le okusne liste, saj je tudi proti koncu sezone, ko je že premalo časa, da bi rastlina tvorila močan gomolj, še vedno mogoče pridelati okusne liste.
Postopek Setve
Za setev pripravite setvene jarke, ki naj bodo sorazmerno plitvi (približno 3 cm). Semena posejte v jarek in jih nežno zasujte s prstjo. Za zaščito pred pticami prekrijte gredo s kopreno. Slednjo odstranite takoj, ko se pokažejo prve kalice. Seme kolerabe kali pri temperaturi okrog 5 °C. Tudi setev pred dežjem pospeši vznik, tako bo tudi plevelov manj.
Nega Med Rastjo
Redčenje in Zalivanje
Pozneje boste morali kalice nekoliko razredčiti. Med posameznimi rastlinami pustite 7-8 cm prostora. Po vsakem redčenju rastline ponovno zalijte, s čimer boste zagotovili, da se bo prst ponovno usedla okrog korenin preostalih rastlin.
Plevel in Sosednje Rastline
Med rastjo boste morali še samo odstranjevati plevele. Ob kolerabi se bo dobro počutil grah, kot dobra soseda sta primerna tudi kumina in kamilica.
Zaščita Pred Škodi in Boleznimi
Po potrebi zaščitite rastline pred kapusovim belinom. Luknjice v listih naredijo bolhači; škodo omejimo tako, da posevek prekrijemo z belo vrtno tkanino.
Nabrekli, izmaličeni gomolji in uveli listi so znak golšavosti kapusnic. Obolele rastline je treba odstraniti in uničiti. Golšavost kapusnic je posledica prekislih tal, zato je treba poskrbeti za ustrezno apnenje. V ta namen uporabimo sredstva za razkisanje tal, ki so dostopna v vseh bolj založenih vrtnarskih trgovinah.
7 Pests You Probably Have In Your Garden (And What To Do)
Odpornost na Mraz
Seme kolerabe prenese tudi temperature do -4 ºC. Koreni kolerabe prenesejo še nižje temperature kot seme, saj pozebejo šele pri temperaturah pod -8 ºC. Hladno vreme izboljša okus podzemne kolerabe.
Pobiranje in Shranjevanje
Kdaj Poberemo
Pridelek poberite, ko bodo gomolji zrasli do velikosti golf žogic. Če jih boste pustili, da zrastejo večje, bodo izgubile sladkobo in postale bolj žilave. Podzemno kolerabo pobiramo v pozni jeseni, ko gomolji dosežejo primerno velikost, običajno je to, ko gomolji v premeru merijo okrog 20 cm. Pred zmrzaljo poberemo samo toliko kolerabe, kot je potrebujemo.
Postopek Pobiranja in Shranjevanje
Za pobiranje uporabite vile, s katerimi previdno zrahljajte tla, nato pa poberite gomolje, ki ste jih skopali na prosto. Nabrane gomolje shranite v škatli, ki jo napolnite z vlažnim peskom. Škatlo postavite v hladen prostor brez zmrzali. Listje, ki bo pognalo iz gomolja med hrambo, lahko enako kot tistega iz grede, uporabite v kuhinji. Kolerabo, repo in črno redkev uvrščamo med obvezno ozimnico vsakega vrtičkarja.
tags: #rumena #koleraba #prridelava