Vlada je izdala uredbo, ki določa pogoje in omejitve za poseganje v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ki so ogrožena zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda. Namen uredbe je - ob upoštevanju vpliva podnebnih sprememb - preprečiti povečanje poplavne in erozijske ogroženosti ljudi, gospodarskih dejavnosti, kulturne dediščine in okolja. Devetega maja 2025 je bila sprejeta težko pričakovana nova Uredba o pogojih in omejitvah za poseganje v prostor ter izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Uredba je bila težko pričakovana prav zaradi tega, ker so poplave ena izmed najbolj uničujočih naravnih nesreč, ki Slovenijo prizadenejo pogosto ter pri tem povzročijo veliko škodo.
Sprejem in Pomen Uredbe
Po uničujočih poplavah v avgustu 2023 so se zvrstili pozivi strokovnjakov h korenitim spremembam na področju načrtovanja prostora na poplavnih območjih. Številni priznani strokovnjaki so poudarjali nujnost posodobitev predpisov. Nova uredba celoviteje in bolj natančno ureja posege v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.
Ključne Določbe in Cilji Uredbe
Bistvo predloga Uredbe je zasledovanje cilja zmanjševanja obstoječe poplavne ogroženosti in preprečevanje nastajanja novega škodnega potenciala na obstoječih poplavnih območjih, ob nujnem upoštevanju vplivov podnebnih sprememb. Uredba uvaja jasno strukturo poseganja v prostor, ki se deli na državno prostorsko načrtovanje, občinsko prostorsko načrtovanje in izvajanje posegov.
Vloga Občinskega Prostorskega Načrtovanja
17. člen predloga Uredbe določa, da mora občinsko prostorsko načrtovanje na območjih poplav, kjer že obstajajo elementi ogroženosti, upoštevati pogoje in omejitve iz predloga Uredbe. Pri tem mora zagotoviti tudi, da se z občinskim prostorskim načrtovanjem ne poveča obstoječa poplavna ogroženost na območju, kjer vpliv načrtovane prostorske ureditve obstaja.
Na območju poplavne nevarnosti, kjer še ni elementov ogroženosti, je potrebno skupaj z občinskim prostorskim načrtovanjem, ki bi lahko povzročilo ogroženost ali bilo samo ogroženo, ob upoštevanju pogojev in omejitev iz uredbe načrtovati in zagotoviti tudi izvedbo ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Definicija Poplavne in Erozijske Odpornosti
Poplavna in z njo povezana erozijska odpornost je gradbenotehnična lastnost objekta, ki objektu in dejavnosti v njem omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
Poudarek na Strokovnih Podlagah in Kartah
Ministrstvo je zadolženo, da pripravi karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje. Podatki o poplavnem območju ali spremembi območja s pripadajočimi kartami poplavne nevarnosti na obdelanem območju se predložijo ministrstvu, pristojnemu za vode, ki jih po potrditvi vpiše v vodni kataster. V skladu z načelom celovitega upravljanja voda se uvaja območje za izdelavo kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za celotna porečja ali za dele porečij.
Gradbeni in negradbeni ukrepi niso več določeni kot celoviti, varovalni, varstveni ali izravnalni. Vrsta ukrepov se bo določila v fazi priprave in potrjevanja prostorsko-načrtovalne ali projektne dokumentacije.
Natančnejša Klasifikacija Objektov in Strožji Pogoji
Kategorizacija Objektov: Občutljivi in Običajni
Uredba uvaja jasnejšo kategorizacijo objektov na občutljive in običajne objekte. Občutljivi objekti so objekti, pri katerih lahko zaradi poplav in z njimi povezane erozije nastane velika posredna in neposredna škoda. Med občutljive objekte štejemo tiste, v katerih se zadržujejo otroci, starostniki, invalidi, bolniki oziroma druge ranljive skupine ljudi, zaradi česar je otežena evakuacija ob morebitnih izrednih naravnih dogodkih (na primer bolnišnice, zdravilišča, vrtci, šole, domovi za starejše, podzemne garažne hiše). Poleg tega sem spadajo objekti, v katerih lahko nastane izjemna materialna škoda ali druga za družbo pomembna škoda (na primer knjižnice, muzeji, arhivi), objekti, pomembni za delovanje države (policija, vojska, gasilci ter druge dejavnosti, povezane z zaščito in reševanjem), ali objekti, katerih poškodbe ali prekinitev obratovanja lahko povzroči veliko posredno gospodarsko škodo (na primer pomembne prometne poti in telekomunikacijski vodi, pomembni objekti vodne infrastrukture).
Za te objekte veljajo strožje zahteve za omilitvene ukrepe, v Prilogi 1 pa so označeni z zvezdico (*). Gradnja občutljivih objektov, v katerih se zadržuje več kot 100 ljudi oziroma ima objekt več kot 10 parkirnih prostorov v garaži, je po novi uredbi prepovedana.
Zaostreni Pogoji Gradnje
Pogoji za gradnjo na poplavnih območjih so se zaostrili. Predhodno je bila gradnja pod določenimi pogoji dovoljena celo na območju srednje poplavne nevarnosti, z novo uredbo pa se gradnja na teh območjih za večino objektov skoraj v celoti omejuje.
Zgodnje Preverjanje Lokacije
Upoštevanje poplavne ogroženosti mora biti vključeno že v fazi izbire lokacije ali prostorske umestitve objekta ali prostorskega načrtovanja.
Ogromna vatrena kugla progutala rusku luku Novorosijsk – sve nestalo u trenu
Izzivi in Kritike Uredbe
Izjeme in "Luknje" v Zakonu
Uredba bi imela zagotovo bistveno večji učinek, če ne bi bile v 14. členu, v tretjem, četrtem in petem odstavku določene izjeme, ki ponujajo "luknje" v zakonu. Ne glede na novo Uredbo je gradnja posegov, ki so po novem prepovedani, še vedno dovoljena na vseh stavbnih zemljiščih, ki so bila pred uvedbo Uredbe določena kot stavbna zemljišča, pa čeprav se nahajajo na srednji, majhni in preostali poplavni nevarnosti. To pa bistveno zmanjšuje učinkovitost Uredbe pri zmanjševanju škode ob poplavah, saj je v Sloveniji veliko stavbnih zemljišč in obstoječe pozidave na napačnih območjih, ki so izredno ogrožena v primeru poplav.
Vpliv Podnebnih Sprememb
Podnebne spremembe so v celotni Uredbi omenjene le enkrat - v 2. členu. Obstajajo sicer interna navodila za upoštevanje podnebnih sprememb, ki se od avgusta 2023 pospešeno uvajajo, vendar bi bilo varneje, da bi na tem področju obstajale jasne smernice v sami Uredbi. Pri strokovnih podlagah je namreč potrebno upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb, ki povečuje obseg poplavnih območij in vpliv poplavne erozije. Upoštevati se mora ustrezen podnebni scenarij (RCP4.5, še raje pa RCP6.0 ali RCP8.5).
Neupoštevanje Ključne Infrastrukture
V avgustu 2023 se je izkazalo, da so Slovenijo ohromile poškodbe mostov in regionalnih cest, ki so jih poplave dobesedno »odnesle« s sabo. V novi uredbi mostovi niso definirani kot občutljivi objekti, kar predstavlja pomembno vrzel.
Zaključna Razmišljanja o Preprečevanju Škode
Nova Uredba s seboj prinaša nove zahteve in omejitve, ki pa so v nekaterih primerih na žalost še vedno "premalo" stroge, da bi nas zaščitile pred poplavami. Mnoge družine in podjetja bodo tako morda v prihodnosti še vedno gradili na poplavnih območjih. Ne moremo si zamisliti, kako se počutijo ljudje, ko jim odnese hišo in s tem vse premoženje. Res je, da v Sloveniji solidarno pomagamo tistim, ki utrpijo škodo v poplavah. Vendar bi bil čas za to, da se usmerimo tudi k preprečevanju najhujših posledic poplav in ne le k popravilu škode. Če bi želeli ustrezno zaščititi ljudi in premoženje na poplavnih območjih, bi moral biti naš trud usmerjen v umikanje pozidave z obstoječih poplavnih območij, saj nam ob vedno višjem dvigu temperature morda obstoječi protipoplavni ukrepi ne bodo več zadoščali.