Čeprav je koleraba kar nekaj časa veljala za hrano revnih, je tudi ta zelenjava izjemno koristna za naše zdravje in nadvse okusna. Koleraba je pogostokrat prezrta kljub temu, da v sebi skriva pravo bogastvo antioksidantov in ostalih koristnih snovi.
Kaj je koleraba in od kod izvira?
Koleraba (Brassica oleracea var. gongylodes) spada v družino križnic, kamor sodijo tudi brokoli, brstični ohrovt in zelje. Gre za križanca med repo in divjim zeljem. Nadzemna koleraba ima odebeljeno steblo, ki raste nad tlemi, listi pa so podobni tistim pri zelju. Njena domovina je v osrednji Evropi, saj ji zelo ugaja naše podnebje, zlasti spomladi in jeseni. Izvira iz Češke, jedo jo na Švedskem in seveda tudi v Sloveniji. Ta zelenjava je priljubljena v Evropi, še posebej v Nemčiji in srednji Evropi, kjer jo pogosto uporabljajo v tradicionalnih jedeh. Gotovo je le, da je doma na severu Evrope, najverjetneje na priobalnih predelih Švedske in se je od tod širila proti jugu in na vse strani sveta. Za svojo jo imajo tudi Nemci, zlasti na severu države, Poljaki, Rusi in Čehi.
Vrste kolerabe in poimenovanja
Obstajajo bele, bledo zelene in vijolične kolerabe. Vse imajo kremasto belo notranjost. Ponavadi so belo-vijolične barve z rahlo oranžnim mesom. Poznamo belo (ki je pravzaprav svetlo zelena) in modro (ki je v resnici vijolična); običajno sejemo belo in modro dunajsko. Če ju prerežemo, imata obe svetlo meso in tudi v okusu ni bistvene razlike. Koleraba je skupno ime za tesni “sorodnici”: za podzemno kolerabo, ki ji rečemo kar koleraba ali rumena koleraba, ter nadzemno kolerabo, ki ji pravimo kolerabica. Zanimiva so nekatera lokalna imena zanjo. Na Dolenjskem podzemni kolerabi pravijo kavla, ponekod na Štajerskem pa švedska repa.
Hranilna vrednost in koristi za zdravje
Koleraba je izjemno hranljiva zelenjava, ki prinaša številne koristi za zdravje. Ima svoj značilen vonj in okus, ki ji ga dajejo njena eterična olja. Sladkoben okus ji dajejo ogljikovi hidrati, ki jih vsebuje skoraj toliko kot krompir. Le-teh je veliko sladkorjev. Po količini vitaminov in mineralov sicer ne izstopa, ima pa surova mlada koleraba približno toliko vitamina C kot limone. Koleraba je bogat vir vlaknin, vitaminov B in C ter kalija. Zaradi visoke vsebnosti kalija pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Krepi imunski sistem, lahko pomaga pri zaprtju in odvajanju vode s telesa ter pri zniževanju holesterola.
Zdravilne lastnosti kolerabe
- Nizkokalorična in bogata s hranilnimi snovmi: Koleraba je nizkokalorična, a bogata s hranilnimi snovmi. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, vključno z vitaminom C, kalijem, magnezijem in vitaminom B6. Ima malo kalorij in izboljša presnovo, zato je odličen vir vlaknin, ki ohranjajo naš prebavni trakt in prebavo ter so pomembne za zdravje debelega črevesa.
- Podpora prebavi: Koleraba je dober vir prehranskih vlaknin, ki so ključne za zdravo prebavo. Vlaknine pomagajo pri rednem odvajanju blata, preprečujejo zaprtje in podpirajo zdravje črevesja.
- Antioksidativno delovanje: Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, kot so vitamin C, polifenoli in glukozinolati, pomaga zaščititi telo pred poškodbami prostih radikalov. Antioksidanti zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca, rak in sladkorna bolezen. Koleraba vsebuje fitokemikalije, ki odpravljajo rakotvorne snovi v telesu in ščitijo jetra pred napadom škodljivih toksinov. Koleraba vsebuje vitamin C, antioksidant, ki okrepi obrambne mehanizme in ustavi bolezni. Ker je koleraba križanec, vsebuje karotenoide, močno obarvane rastlinske pigmente, topne v maščobah. Ti so močni in učinkoviti antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema, preprečujejo in zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev, nekatere izmed 600 karotenoidov pa lahko naš organizem pretvori v vitamin A. Koleraba je podobno kot druge križnice bogata z blagodejnimi fitokemikalijami; med njimi sta tudi sulforafan in indol-3-karbinol, ki potrjeno ščitita pred rakom prostate, dojke in debelega črevesa.
- Zdravje kosti: Koleraba vsebuje pomembne minerale, kot sta kalcij in magnezij, ki sta ključna za zdravje kosti.
- Uravnavanje telesne teže: Koleraba je nizkokalorična zelenjava, ki je bogata z vlakninami in vodo. To pomeni, da lahko pomaga pri občutku sitosti in nadzoru nad telesno težo.
- Dodatne koristi: Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja, zaradi velike vsebnosti kalija pa niža krvni pritisk. Koleraba izboljšuje torej prebavo in presnovo, krepi nastajanje krvi, zdravi sluznico, čisti pljuča in sečila, odvaja vodo iz telesa in zmanjšuje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, izboljšuje kožo in lase, skrbi za večjo vitalnost in energijo, krepi imunski sistem in preprečuje okužbe, skrbi za mentalno svežino in sposobnost koncentracije, pospešuje preskrbo celic s kisikom in krepilno deluje na srce in izboljšuje razpoloženje. Poleg tega pomaga premagovati stres ter krepi vitalnost in energijo. Koleraba je bogata z vitaminom B6-biotinom, ki je za zdravo kožo in lepe lase, B3-niacinom, za energijsko presnovo ter B5-pantotensko kislino, za vitalnost, celično energijo, za nastajanje kožnega in lasnega barvila. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki skrbi za krepak imunski sistem in za zdravo količino hormonov v telesu.
Kolerabica - sorodnica kolerabe
S kolerabico ima koleraba zelo podobno ime, sodita sicer v isto botanično družino (križnice), a gre za povsem različni rastlini. Koleraba je nadzemna koleraba. Kolerabica je "sestrična" kolerabi in dobro prenaša sušo, bolje kot druge kapusnice. Dozori hitro in med rastjo ne zahteva veliko dela. Še najbolj je kolerabica podobna repi, le da je bolj sladka in blažjega okusa. Pri kolerabici so zelo okusni tudi listi. Kolerabica je zaradi obilice vitaminov skupine B bržkone še bolj zdravilna. Največ je vitamina B6, ta je dober za želodec, za imunski sistem in proti utrujenosti. Vitamin B3 poskrbi za več energije in oslabelost mišic. V njej je biotin ali B8 za lepo kožo in lase, potem ima tudi vitamin B5, ki deluje proti stresu, in kar precej vitamina C, skoraj toliko kot pomaranče, če jo seveda uživamo surovo. Ker ima malo kalorij, je priporočljiva za hujšanje. Kolerabica odstranjuje zaloge sečne kisline, preprečuje ledvične kamne in spodbuja očiščevalne procese v telesu. Ima tudi vitamina A in C ter sestavine, ki naj bi preprečevale raka.
Gojenje kolerabe
Koleraba je nadvse nezahtevna rastlina. Zraste hitro, celo že v mesecu dni, in ravno zato jo lahko posadimo na katero koli prazno mesto ter jo sejemo skozi vso sezono, da bomo imeli kadar koli na voljo 'hrustajoč' prigrizek. Je enostavna za gojenje. Običajno jo sejemo neposredno na stalno mesto, lahko pa tudi s sadikami. Gojimo jo kot naknadni posevek ali kot zelo zgodnjo vrtnino.
Kdaj sejati in saditi?
- Lahko jo sejemo od začetka pomladi pa vse do sredine poletja.
- Za spomladansko rabo jo v marcu sejemo v toplo gredo ali plastenjake.
- Od aprila pa vse do sredine julija jo sejemo na prosto - to bomo imeli za poletno in jesensko uporabo.
- Uspešno kali že pri 5°C.
- Koleraba se vzgoji z neposredno setvijo na gredo ali vzgojimo sadike. Za uspešen pridelek jo sejemo od konca junija do sredine julija, ko svojo rast na gredi zaključi katera izmed pomladanskih vrst zelenjave.
- Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, takrat je ugodna tudi dolžina dneva.
Zahteve za rast
Koleraba načeloma nima kakšnih posebnih zahtev, paziti moramo le, da ima dovolj vlage. Nihanje vlage v zemlji namreč povzroči, da koleraba oleseni, postane vlaknasta, lahko tudi popoka. Posadimo jo kjer koli, ne potrebuje posebne gredice. Spomladi naj bo bolj na soncu, poleti pa jo nekoliko zasenčimo. Zadovoljna bo tudi z okopavanjem ali rahljanjem. Ne potrebuje veliko dušika, lahko pa uporabimo mineralna gnojila z več kalija ali še bolje gabezovo brozgo ali zastirko. Ne potrebuje zalivanja, le pri posevku v veliki vročini ali po presajanju sadik.
Priprava tal in setev
Tla pred setvijo kolerabe pokopljemo za motiko globoko in opravimo setev v dobra, rahla in odcedna tla. Podzemna koleraba ne rabi veliko dušika, če je pred setvijo treba dodati nekoliko organskega gnojila (gnoj, kompost) pazimo, da je dobro preperel in ga vdelamo v tla. Kolerabo sejemo na gredo z medvrstno razdaljo 30 cm. Na gredi širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v 4 vrste. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Ker sejemo sredi poletja, izdatno zalijemo celo gredo in dodatno še sadilne jarke z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade v vrsti približno na vsakih 20 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto, kar ni nič narobe. Gosto setev lahko redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. kompostom. Na koncu grede ne pokrivamo s kopreno, saj jo sejemo poleti. Hladno vreme izboljša okus podzemne kolerabe, zato jo pred zmrzaljo poberemo samo toliko kot jo rabimo.
Vzgoja sadik
Za vzgojo sadik kolerabe opravimo setev v sredini junija, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo. Sadike vzgajamo v rastlinjaku ali ob vrtni lopi. Sadike kolerabe vzgajamo brez pikiranja. Sejemo po dve semeni v vlažen substrat v srednje sadilne enote in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v treh dneh. Koleraba kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto po 30 dneh, ko ima razvite vsaj 2 do 3 prave liste. Sejemo jo na gredo, ki ostane prazna za zelenjavo, ki smo jo sejali ali presajali spomladi. Setev ali sadike še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Konec julija, ko so rastline že večje, celo gredo zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago. V avgustu in septembru zalivamo le, če imamo daljša obdobja brez dežja.
Dobre sosede in škodljivci
Koleraba je dobra soseda solati, redkvici, endivji, blitvi, špinači, zeleni, čebuli, fižolu in grahu, papriki, krompirju, špargljem, meti in timijanu. Ob kolerabi se bo dobro počutil grah, kot dobra soseda sta primerna tudi kumina in kamilica. Najpogostejši škodljivec je bolhač, ki se prehranjuje z listi. V kolikor napad ni prehud, večjega vpliva na razvoj podzemnega dela ta škodljivec nima. Preventivno si lahko pomagamo s prekrivanjem z insektno mrežo. Luknjice v listih naredijo bolhači, škodo omejimo tako, da posevek prekrijemo z belo vrtno tkanino. Nabrekli, izmaličeni gomolji in uveli listi so znak golšavosti kapusnic. Obolele rastline je treba odstraniti in uničiti. Golšavost kapusnic je posledica prekislih tal, zato je treba poskrbeti za ustrezno apnenje. V ta namen uporabimo sredstva za razkisanje tal, ki so dostopna v vseh bolj založenih vrtnarskih trgovinah.
Pobiranje in shranjevanje kolerabe
Za nadzemne kolerabe velja, da jih je bolje pobirati manjše. Idealna velikost je okoli 7 centimetrov, sicer pa je dovolj tudi 5 centimetrov. Mlade kolerabice imajo omamen vonj, odličen okus, so nežne, sočne in hrustljave. Podzemno kolerabo pobiramo v pozni jeseni, ko gomolji dosežejo primerno velikost, običajno je to, ko gomolji v premeru merijo okrog 20 cm. Prve pridelke pobiramo v avgustu, ko koleraba doseže velikost teniške žogice. Ob pobiranju dodatno zrahljamo zemljo za gomolje, ki jih bomo še pustili, da dozorijo in bodo namenjeni spravilu. Večje pridelke pobiramo od septembra do oktobra. Kolerabo za spravilo pustimo zoreti do zime, lahko tudi do januarja. V času rasti in debeljenja nadzemnega dela, lahko ta del ogrnemo z zastirko in tako "obelimo" odebeljeni del, dokler ga ne poberemo. Porežemo perje in korene shranimo.
Skladiščenje
Kolerabo lahko hranimo v hladilniku, kjer bo zdržala do pet dni. Dobro je, da ne potrgamo vseh listov in tako podaljšamo svežino. Če nas jeseni preseneti slana in imamo še polno gredico kolerabe, jo je najbolje izpuliti in shraniti v zasipnico ali v zabojčke, ki jih postavimo v klet na slamo. Če jo bomo predolgo pustili v zemlji, bo namreč olesenela. Tudi previsoke poletne temperature ji niso najbolj po godu, zato jo je poleti najbolje sejati v senco večjih rastlin. Zaradi neenakomerne oskrbe z vodo oziroma ko je vreme nestalno, lahko koleraba popoka, kar pa ne pomeni, da ni več užitna. Pravilno skladiščena koleraba čez zimo počaka do maja naslednjega leta. Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh ali v 20 l vedrih, kamor kolerabo zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna. Kolerabo, repo in črno redkev uvrščamo med obvezno ozimnico vsakega vrtičkarja. Koleraba je občutljiva na dolžino dneva - v dolgem dnevu se korenina ne odebeli.
Uporaba kolerabe v kuhinji
Obstaja cela paleta načinov, kako uporabiti to zanimivo zelenjavo. Lahko jo jeste surovo, kuhano, dušeno ali pečeno. Obe, koleraba in kolerabica, imata zelo široko uporabo v kuhinji in ju lahko pripravimo na sto načinov. Najraje ju kuhamo, dušimo in pečemo. Pri podzemni kolerabi listov ponavadi ne uživamo, marveč imajo z njimi veselje prašiči; pri kolerabici pa so listi primerni za pripravo jedi. Koleraba je lahko samostojna jed, še pogosteje jo kombiniramo s krompirjem in drugo zelenjavo. Je nepogrešljiva sestavina juh, obar in enolončnic. Velik gomolj podzemne kolerabe kuhamo v vodi ali sopari do 30 minut, manjšega manj. Če kolerabo narežemo na rezine, se čas kuhanja zelo zmanjša, nekako na eno tretjino.
Surova koleraba
Surova koleraba ima okus podoben brokolijevemu steblu, le da je malo bolj pekoča - nekateri okus opisujejo kot mešanico brokolija in radiča. Ko je kuhana, je bolj sladka. Mlade kolerabice so nežne, sočne in hrustljave. Lahko jo olupimo in pojemo surovo, narežemo na paličice in jo pomakamo v različne omake ali z njo začinimo solate. Odlična je tudi surova. Iz nje lahko pripravimo tudi sveže stisnjen kolerabni sok ali solato, vendar s količino ne pretiravamo, saj je težje prebavljiva. Listi so užitni in polni železa; mlade lahko uporabimo v solatah.
- Tanko narezana koleraba: Tanke rezine kolerabe lahko popestrijo vašo solato z jabolki, endivijo in sirom, začinjeno z limoninim sokom. Kolerabo lahko na tanko narežete, položite na krožnik, pokapate z olivnim oljem, dodate malo soli in črnega popra.
- Solata za razstrupljanje telesa: Naribamo sveže korenje, rumeno kolerabo, nadzemno kolerabico, sveže zelje, gomolj zelene, veliko čebule in peteršilja. Prelijemo z dobro polivko iz treh olj: oljnega ali lešnikovega, orehovega ali lanenega ter olja iz črnega sezama, limoninega soka, jogurta in ščepca soli.
Kuhana in pečena koleraba
Večina ljudi ima kolerabo najraje kuhano, in sicer jo dodajajo juham, enolončnicam, pirejem ali pa jo pripravljajo nadevano. Starejše liste skuhamo kot špinačo. Zelo okusne so tudi dušene in pražene kot krompir ali ocvrte. Blanširane ali kuhane rezine kolerabe lahko z maslom, smetano in sirom zapečemo še v pečici ali gratiniramo. Okusne so tudi rezine kuhane kolerabe glazirane z maslom in pokapane z oljčnim oljem in limoninim sokom. Pripravimo jo lahko na več načinov, kot prilogo, zelenjavno omako ali kot juho. Lahko jo skuhamo v šari, pripravimo kolerabno enolončnico, jo spečemo kot krompir ali skuhamo v sopari. Odebeljena korenina kolerabe je v domači kuhinji zelo uporabna v enolončnicah, juhah in mineštrah.
- Juha iz kolerabe: Popražimo čebulo in peteršilj, nato dodamo korenje ter kolerabo. Nekaj časa pražimo, solimo, zalijemo z vodo ter kuhamo približno uro in pol. Juha pride izjemno gosta, za še boljši okus pa zraven ponudimo kislo smetano.
- Kamarada: Na svinjski masti zlato zarumenimo čebulo in česen; kamarado (kolerabo) zrežemo na kocke in jo stresemo k čebuli in česnu ter med mešanjem pražimo še pol ure. Ponavadi pa dodajamo še narezan krompir, vsaj enako količino kot kolerabe ali celo več (do dve tretjini naj bo krompirja). Še malo popražimo, zalijemo z vodo in dodamo svinjski parkelj in prekajene rebra, namočen fižol, sol in poper ter kuhamo še dve uri.
- Dolenjska kavra: V lonec damo narezano kolerabo in krompir, zlijemo z vodo, solimo in v to potopimo košček suhega mesa. Posebej skuhamo fižol in ga dodamo. Ko je vse kuhano in mehko, jed zaroštamo oziroma po slovensko - zgostimo s prežganjem.