Rukola ni samo okusna, temveč tudi izjemno zdrava zelenjava, polna vitaminov, vlaknin in mineralov. Vsekakor je rukola živilo, ki ga lahko v svojo prehrano vključimo čim pogosteje.
Kratka Zgodovina in Ime
Rukvica ali rukola izvira iz Sredozemlja in vzhodne Azije. Gojili so jo že Rimljani, ki so poznali njene učinke in jo redno uživali kot afrodiziak. Že stari Rimljani in Egipčani so poznali njene učinke. Od prvega stoletja našega štetja dalje se uporablja tudi v medicinske namene. Zanimivo je, da je bilo rukolo včasih prepovedano zasajati v samostanskih in cerkvenih vrtovih.
Pravo slovensko ime za rastlino, ki jo danes večina pozna kot rukolo (to poimenovanje smo povzeli od Italijanov), je navadna rukvica, njeno znanstveno ime pa je Eruca sativa. Njeno angleško poimenovanje je 'rocket', kar pomeni raketa. Poznamo jo tudi pod domačimi imeni kodrasti osat, stoglavež, zaspanček.
Vrste Rukole
Rukola je listnata predstavnica družine križnic, ki jo glede na uporabo umeščamo v skupino solatnic. Obstajata dve vrsti rukole ali rukvice. Ena se latinsko imenuje Eruca sativa, druga pa Rucola selvatica. Navadna rukvica oziroma rukola (Eruca sativa, Miller) je enoletna zelena rastlina iz družine kobulnic. Obstaja več vrst različnih rukol in vse gojimo na enak način. Razlikujejo se po velikosti in obliki listov pa tudi po pikantnem okusu.
Večji, a nekoliko manj narezani in običajno manj aromatični listi so značilni za vrsto navadna rukvica (Eruca sativa). Ta vrsta je najbolj razširjena za vzgojo. Manjši, bolj narezani listi z močnejšim okusom pa za vrsti tankolistni dvoredec (Diplotaxis tenuifolia) in obzidni dvoredec (Diplotaxis muralis). Izredno okusni so tudi cvetovi obeh vrst rukol; prva (Eruca sativa) ima umazano bele, druga (Rucola selvatica) pa rumene.
Hranilna Vrednost in Zdravilni Učinki Rukole
Rukola spada med tista živila, ki vsebujejo največ vitaminov, mineralov in fitohranil na količino kalorij. Spada med prvih 20 živil na lestvici hranilne gostote (ANDI, Aggregate Nutrient Density Index). Ta lestvica meri vsebnost vitaminov, mineralov in fitohranil v odvisnosti od kalorične gostote.
Bogata s Vitamini in Minerali
Rukola je polna vitaminov, vlaknin in mineralov. Med številnimi učinkovinami v rukvici najdemo:
- Vitamine: C, B (B1, B2, B3, B5, B6, B9 - folna kislina), E, K, provitamin A (betakaroten), alfa-lipoično kislino
- Mineralne snovi: fosfor, kalcij, kalij, magnezij, baker, natrij, železo, mangan
- Dodatno: antioksidante, lutein in zeaksantin, alfalinolensko kislino in maščobne kisline.
Rukola je bogata z vitaminom A, v njej pa so tudi vitamini B, C, E in K; železo, mangan in baker. Vsebuje tudi veliko kalcija; v njej ga je kar osemkrat več kot v običajni solati. Rukola je bogata tudi s folno kislino in antioksidanti, kot so vitamini C, K in A, ki ščitijo telo pred škodljivimi prostimi radikali.
Zdravstvene Prednosti
Uživanje rukole prinaša številne zdravstvene koristi:
- Spodbuja libido in spolno moč: Rukola spodbuja libido, krepi spolno moč in pomaga pri sintezi spolnih hormonov. Že stari Rimljani in Egipčani so poznali njene učinke in jo redno uživali kot afrodiziak.
- Krepi imunski sistem: V ljudski medicini verjamejo, da rukola lahko lajša simptome prehlada in kašlja ter krepi imunski sistem.
- Ščiti pred rakom: Vsebuje vlaknine in druge snovi, ki delujejo preventivno proti razvoju nekaterih vrst raka. Že zadnjih 30 let raziskave povezujejo uživanje velikih količin križnic (kamor spada tudi rukola) z manjšo možnostjo za razvoj raka, predvsem raka na pljučih in debelem črevesu. Rukola je zaradi vsebnosti žveplove spojine sulforafan živilo, ki preprečuje razvoj in razrast rakavih celic. Ta spojina je namreč tista, ki onesposobi histon deacetilazo - snov, ki sodeluje pri napredovanju rakavih celic.
- Izboljšuje prebavo: Spodbuja prebavo, blagodejno vpliva nanjo in odpravlja zaprtje. Pomirja želodčno kislino, hkrati pa zmanjšuje njeno prekomerno izločanje.
- Krepi kosti: Nizek vnos vitamina K je povezan z večjim tveganjem za kostne zlome. Zaradi njenega blagodejnega vpliva na kosti bomo z rednim uživanjem le-te zmanjšali možnosti pojava osteoporoze.
- Izboljšuje telesno vzdržljivost: Rukola hkrati izboljšuje pripravljenost na telesno vadbo. Rukola tako kot drugo zelenje vsebuje antioksidant z imenom alfa-lipoična kislina. Raziskavo o tem so opravili s sokom rdeče pese, ki vsebuje veliko dušika - tako kot rukola. Izkazalo se je, da dušikove spojine izboljšajo preskrbljenost mišic s kisikom med telesno aktivnostjo. Na ta račun se je pri športnikih izboljšala dolgotrajna vzdržljivost pri dlje trajajoči aktivnosti. Sok rdeče pese je pri kolesarjih povzročil 2,8-odstotno izboljšanje (11 sekund) na 4 km, in 2,7-odstotno izboljšanje (45 sekund) na 16 km preizkusu.
- Razstruplja telo: Prečiščuje kri ter spodbuja delovanje pljuč in jeter.
- Nevtralizira ustni zadah: Gre za rastlino, z žvečenjem katere si lahko pomagamo proti ustnemu zadahu.
Kulinarika in Uporaba Rukole
Rukola je izjemno vsestranska v kulinariki. Večinoma uporabljamo njene liste, vendar so užitni vsi deli rastline. Rukolo lahko jemo kuhano ali surovo. Ima oster okus, včasih celo grenak.
Različni Načini Uporabe
- Liste uporabljamo za solate in omake, mlado zel kot dodatek k solatam. V kulinariki jo lahko uporabimo na različne načine; pri pripravi pic, testenin, rižot, solat, smutijev, sendvičev, omlet in zavitkov. Z njo lahko nadomestimo nekatere druge vrste zelenjave in zelišča.
- Semena rukvic delujejo protibolečinsko, zmleto seme pa lahko uporabimo kot nadomestek za gorčico. Iz semen stiskamo olje, ki se uporablja za aromatiziranje olj in tudi kot afrodiziak.
- Cvetovi obeh vrst rukol so izredno okusni.
Recepti in Pripravki
Čaj iz Rukvice
1 jedilno žlico svežih narezanih listov rukvice prelijemo z dvema skodelicama vrele vode, pustimo stati 10 minut in odcedimo.
Sok iz Rukvice
Liste rukvice operemo in narežemo, v sokovniku iztisnemo sok. Sok, razredčen z vodo v razmerju 1 proti 4, popijemo takoj. Ker je zelo močan, je dovolj, da popijemo 1 kozarec na tri dni.
Obkladek za Otekline
Sveže liste rukvice kuhamo v vodi 5 minut in precedimo. Še toplo zelišče položimo na oteklino in povijemo s povojem ali ruto.
Solata z Rukvico
Liste rukvice dobro operemo in odcedimo, v skledo narežemo paradižnik, dodamo drobno sesekljan česen, na kolute narezan korenček, oljčno olje, kis in sol ter vse skupaj dobro premešamo.
Omleta z Rukvico
Jajca razžvrkljamo, dodamo jim kislo smetano, sesekljan peteršilj, na drobno narezane liste čemaža, lahko tudi stebla drobnjaka ali česen, liste rukvice, sol in poper po okusu. Vse dobro premešamo in spečemo kot omleto na vročem olju v ponvi.
Pesto z Rukolo
Tako jo lahko namesto bazilike uporabljamo pri pripravi pesta. Vse sestavine zmešamo v mešalniku. Ko se sestavine pričnejo sprijemati na stene mešalnika, dodamo oljčno olje in sol. Pesto lahko uporabimo takoj ali ga shranimo v manjše kozarčke in dobro zapremo. Hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Pasta u domaćem pestu od rukole
Gojenje Rukole: Od Setve do Žetve
Rukola je enoletna zelena solata, ki se najbolje obnese spomladi in jeseni. Zraste od 20 do 50 cm visoko, lahko pa tudi do enega metra visoko. Njeni listi, ki so dolgi in pernati, spominjajo na regratove. Semena so majhna in okrogla ter rastejo v strokih. Njeni cvetovi so majhni in beli. Danes raste marsikje, saj se rada z vrtov preseli tudi v naravo. Podivjano jo najdemo ob poteh, nasipih in vinogradih. Mogoče jo je gojiti vso zimo v zaščitenem prostoru, kjer so zime blage.
Optimalni Pogoji za Rast
Rukola za svojo rast potrebuje sončno lego in kakovostno zemljo za vrt, katera dobro zadržuje vlago, saj se le ta ne sme izsušiti. Zahteva izrazito sončno in toplo rastišče, ki ne sme biti premokro. Najustreznejša tla so sveža rodovitna peščena in ilovnata. Huda vročina ji ni všeč, zato se v vročem poletju prepustite paradižnikovi solati, konec avgusta pa rukolo spet posejte. Je odporna na sušo in zelo dobro raste na območjih s sušnim podnebjem.
Sejanje in Vzgoja Sadik
Rukolo lahko sejete čez celo leto, ko je temperatura zunaj vsaj 5°C, sicer pa v neogrevane rastlinjake, zaščitene pokrite gredice ali v lončke in sadilne vreče. Ob primerni toploti kali že v petih dneh, sicer pa potrebuje približno 10 dni. Seme rukole kali na toplem, pri približno 15-20°C.
Priprava na Setev
Za vzgojo domačih rastlin rukole potrebujete: posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, substrat, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice.
Rukolo pogosteje sejemo neposredno na gredo. Največ listne mase dajejo zgodnje pomladanske in jesenske setve. V vmesnem obdobju lahko setve ponavljamo, a poleti zaradi toplejših in daljših dni hitro uide v cvet. Sejemo jo od marca do junija. Primerna je tudi za gojenje v zabojčkih. Lepo uspeva tudi v lončku. Če jo sejete v vrt, jo posejete že, ko je zemlja bolj hladna, saj prenaša nizke temperature.
Direktna Setev na Gredo
Setev rukole na gredo opravimo kadar koli od začetka aprila do konca avgusta. V praksi je najbolje, da jo sejemo dvakrat: prvič v začetku aprila in nato še avgusta, da se izognemo zahtevnejši vzgoji v poletnih mesecih.
- Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje).
- Na gredi širine 75 cm pripravimo 4 sadilne jarke na razdalji 20 cm, pri gredi širine 100 cm pa en jarek več.
- Jarke izdatno zalijemo z vrtno zalivalko brez razpršilca.
- Posejemo semena, ki naj padajo na razdalji okoli 3 do 5 cm v vrsto. Semena rukole ne sejte globje od 0,6 cm, ker so semena majhna. Priporočeno sajenje rukole je do 50 rastlin na osebo oz. 30-60 cm v setvene vrste.
- Nato seme s kompostno zastirko zagrnemo in obvezno dobro potlačimo ali pa zagrnjeno seme kar pohodimo. Tako bo v boljšem stiku s tlemi in s tem omogočimo uspešno kalitev.
- Gredo do sredine maja pokrijemo z vrtno kopreno. S kopreno rukolo ščitimo še do sredine maja, kasneje ni več potrebe.
Rukola ne potrebuje svojih vrstic, lahko jo sejete med solato ali radič. Pri samostojnem sajenju sadik ali setvi rukole pustite med vrsticami 15 cm.
Vzgoja Sadik v Zaprtem Prostoru
Tudi če nimamo vrta, se lahko oskrbimo z domačim pridelkom. Posejte jo v korito na okenski polici in jo sproti režite. Kdor pa nima vrta, je zanesljivejša alternativa sejanje v posode za vzgojo sadik v zaprtem prostoru. Takšno setev rukole lahko izvedete konec meseca februarja, da vzgojite zdrave in utrjene rastline za pravočasno sajenje na prosto. Prvo setev opravimo v sredini marca, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo. Prve sadike še vzgajamo v notranjih prostorih, če imamo rastlinjak, pa kar v njem.
Posejete več semen rukole skupaj, na površino univerzalne zemlje in semena delno pokrijete. Sejemo med pet do deset semen v končno sadilno enoto, ki je pri rukoli srednje velikosti. Rastline bodo rastle kot skupki in jih bomo tudi kot skupke presadili na gredo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo. Sadike rukole vzgajamo brez pikiranja, saj zelo hitro rastejo in so kot sadike pripravljene že v 20 do 25 dneh.
Presajanje Sadik
Rukola najbolje uspeva v hladnejšem delu leta. Priporočamo, da jo sejete ali presadite, ko mine nevarnost zmrzali. Rukola kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto v začetku ali sredini aprila. Presadimo jo na prazna mesta, kjer neposredno sejana rukola mogoče ni uspešno kalila, ali pa na drugo določeno mesto na vrtu. Medvrstna razdalja naj bo 20 cm, sadike pa v vrsti presadimo 10 cm narazen, torej za eno enoto bolj narazen kot pri setvi. Zgodnja setev nam služi kot predposevek, kamor bomo v maju sadili izrazito poletne plodovke.
Sejemo jo lahko v dodanem jarku ob korenju ali pastinaku, saj rukola raste nizko pri tleh in jo prej poberemo. Za jesenski pridelek lepo zapolni prazno mesto, ki na primer ostane na gredi za bučkami, fižolom, čebulo in rdečo peso. Trik za vzgojo rukole: če rukolo v nočeh, ko zmrzuje, pokrijete z vrtno kopreno, se nabiranje podaljša dolgo v jesen. Če imate doma rastlinjak, jo lahko jeste skoraj vso zimo.
Dobri in Slabi Sosedje
- Dobri sosedje rukole so: korenje, zelena, rdeča pesa, solata, kumare, čebula, krompir, špinača, nizek fižol.
- Slabi sosedje rukole so: kapusnice.
Nega Med Rastjo
Rukola raste hitro. V sušnem obdobju potrebuje redno in skrbno zalivanje, saj gre zelo hitro v cvet. Ohranite vlago v tleh in preprečite plevelu, da bi se razrastel s plastjo zastirke za vrt. Prve spomladanske setve navadno ni treba dodatno zalivati, v kolikor smo pri setvi dobro zalili sadilne jarke. Presajene sadike redno zalivamo prvi teden dni, nato pa postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Rastlin, pri katerih sproti nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko. Enako je pri rukoli, saj se pri zastiranju listi prej umažejo. Veliko bolje je, da sejemo (in presajamo sadike) v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla.
Gnojenje
Zlasti zaradi napak pri gojenju, kot je uporaba preveč ali neprimernega gnojila, ima lahko rukola visoko raven nitratov. Če boste rukolo sejali med ostalo zelenjavo jo ne bo potrebno dodatno gnojiti.
Kaljenje Semen
Rukolo lahko tudi kalimo in uživamo poganjke rukole, kar pa ni tako preprosto, ker se seme rukole obda s sluzavim slojem, ki včasih povzroči, da semena ne morejo dihati in se zato prične razkroj semena. Zato potrebujemo kalilnik, ki ima odtočne reže razporejene po vsem dnu. Nato na en pladenj nasujemo 1 žličko semen (kupljenih za kaljenje) in prelijemo z vodo.
Pobiranje Rukole
Rukolo režemo sproti po potrebi. Liste režemo, ko rastlina zraste pet centimetrov visoko. Vedno režite zunanje mlade liste, da se sredinski srčni listi razvijejo in pridelek lahko nabirate več tednov. Rukolo lahko režete in pobirate dni od prve setve, tudi ob cvetenju, če vas seveda ne moti preveč pikanten okus. Rukola prinaša obilo pridelka, dokler ne začne cveteti. Obiramo jo že v 30 do 40 dneh od setve. Postopoma obtrgujemo zunanje oz. najstarejše liste, ki niso večji od 25 cm. Iz sredice tvori rastlina vedno znova nove liste. Ko imamo goste liste (ali smo jo presadili kot skupke), z eno roko zagrabimo šop listov in z drugo z nožem odrežemo okoli 2 do 3 cm od tal, da ne ranimo srčike rastline, iz katere bo še naprej izraščala. Ko rastlina zacveti, se rast listov upočasni in tudi listi niso več tako mehki in sveži, temveč postanejo vlaknasti. Jesenski pridelek pobiramo na enak način vse do močnejše zmrzali, ki bo rastlino uničila. Korenina preživi in spomladi lahko ponovno požene v rast. Rukola je enoletnica, ki če jo pustimo semeniti na točno določeno mestu, se hitro zaseje sama. Rukola je najboljša sveža. Nabiramo jo tudi za uporabo dan ali dva kasneje.
Če rukolo kupite v trgovini, jo najprej operite, nato osušite njene liste in jo največ za dva dni hranite v hladilniku, najbolje v zaprti posodi.
Bolezni in Škodljivci Rukole
Rukola nima težav glede bolezni, zelo veliko škodo pa ji dela škodljivec bolhač, pred katerim se lahko učinkovito zaščitite z naravnim pripravkom proti škodljivcem. Bolhači povzročijo luknjice v listih. Čeprav zaradi luknjic morda ne izgleda privlačno, so listi popolnoma užitni in uporabni. Ni jih potrebno preganjati, lahko pa jih ulovite na rumene lepljive plošče, ki jih postavite nizko nad rastline in vsak drugi dan premikate po vrtu. Priporočamo uporabo naravnega pripravka proti hroščem.
Pripravek proti Bolhaču iz Pelina
Za boj proti bolhaču si lahko naredite pripravek iz pelina. Za izdelavo pripravka potrebujete 300g svežih pelinovih listov, katere namočite v 10l vode za 2 do 3 dni, nato precedite in nerazredčeno tekočino razpršite po rastlinah. Pripravek uporabite trikrat v petdnevnih razmikih.
Zanimivosti o Rukoli
- Ste vedeli, da spada rukola v isto družino kot brokoli in cvetača? Vse križnice vsebujejo žveplove spojine, ki dajejo rastlinam iz te skupine značilni rahlo pekoči okus.
- Rukola je mediteranska rastlina, ki je med Primorci znana že iz časov antike. Njena rastišča obsegajo predele od Maroka do Portugalske in od Turčije do Libanona.
- S krešo in pšenico sestavlja očiševalni spomladanski trojček.