Riž je ena najpomembnejših žitnih kultur na svetu, ki zagotavlja osnovno živilo za več milijard ljudi. Uspeva predvsem v vlažnih in toplih podnebnih območjih in ima izreden pomen v prehrani Azije. V Severni Koreji, ki se razglaša za džučejevsko oziroma samozadostno državo, ima pridelava riža ključno vlogo pri prehranjevanju prebivalstva. Kljub temu se država sooča z izzivi pri zagotavljanju zadostnih količin žitaric za svoje prebivalce, kar je v preteklosti že vodilo v hude lakote.
Klimatske in geografske značilnosti Severne Koreje
Severna Koreja se nahaja med zemljepisnima širinama 37° in 43° severno ter dolžinama 124° in 131° vzhodno, s skupno površino 120.540 kvadratnih kilometrov. Okrog 80 % Severne Koreje sestavljajo gore in višavja, ki se izmenjujejo z globokimi in ozkimi dolinami. To močno omejuje razpoložljive površine za kmetijstvo. Velika večina prebivalstva živi na ravninah ali drugih nižinah, ki so primernejše za gojenje riža.
Severnokorejsko podnebje je mešanica oceanskega in celinskega, z večinsko vlažnim celinskim podnebjem po Köppnovi razvrstitvi. Poletja so kratka, vroča, vlažna in deževna zaradi južnih in jugovzhodnih monsunov, ki prinašajo vlažen zrak iznad Tihega oceana. Monsunsko podnebje je sicer ugodno za riž, vendar so dolge in mrzle zime omejujoč dejavnik. Med naravne nevarnosti spadajo suše, ki se pojavijo pozno spomladi, nato pa jim sledijo močne poplave, kar predstavlja velik izziv za pridelavo riža.
Zahteve in metode pridelave riža
Riž je enoletna rastlina, ki zraste med 1 in 1,8 metra visoko, ob ustreznih tleh pa lahko nekatere sorte zrastejo še višje. Za vzgojo je potrebno dosti vode in dela, zaradi česar je zelo razširjen v deželah z razpoložljivo delovno silo. Gojenje riža se je začelo pred več kot 6.500 leti in je sčasoma razvilo kompleksne metode.
Namakalni sistemi in tipi riževih polj
Za gojenje riža je ključna zagotovitev stalnega dotoka vode. Rižišče je obdano z nizkim nasipom, ki uravnava dotok kalne, s hranili bogate vode. Voda mora biti v nenehnem gibanju, da korenine riževih sadik dobijo dovolj kisika in da se voda ne zbistri, saj kalnost onemogoča razvoj ličink komarja mrzličarja. Stalen dotok vode se lahko zagotovi na različne načine, v monsunski Aziji pa pogosto zadostuje tudi deževnica. Obsežno namakalno omrežje z vrsto prekopov, vodnih zbiralnikov, nožnih črpalk in zapornic je bilo na Kitajskem, na primer, razvito že v 4. in 3. stoletju pr. n. št., kar kaže na dolgoletno tradicijo in kompleksnost tovrstne infrastrukture, ki je nujna za učinkovito pridelavo riža.
Obstajajo različne sorte riža in načini gojenja: sorte z najvišjim pridelkom gojijo na poplavljenih riževih poljih (t. i. vodni riž), medtem ko nekatere sorte zahtevajo manj vlage in toplote (pridelek je zato manjši, t. i. suhi ali gorski riž). V hribovitih predelih, kot so deli Severne Koreje, so polja pogosto oblikovana v terasah. Prednost riža je tudi, da omogoča dve žetvi na leto, sogojenje z drugimi poljščinami pa celo več, kar je izjemnega pomena za prehransko varnost.
Klimatski dejavniki in izboljšanje sort
Gojenje riža omejuje vegetacijska doba, saj potrebuje od saditve do žetve približno 4-5 mesecev brez zmrzali. Riž raste zelo počasi pri temperaturah pod 15 °C, kar je posebej pomembno spomladi. S presajanjem vnaprej vzgojenih sadik se lahko prihrani vsaj 2 tedna časa, saj riž pri nizkih temperaturah na prostem zelo počasi vzkali. Čeprav se Severna Koreja nahaja relativno severno, gojenje riža ni neobičajno niti na višjih zemljepisnih širinah; na severni Kitajski, denimo, riž raste celo do 53 stopinj severne širine.
Zaželene lastnosti sodobnih sort riža so kratko steblo (za večje donose), pokončni listi (za boljšo osončenost), kratka rastna doba, neodvisnost od dolžine dneva (omogoča dve žetvi) ter odpornost na mraz in bolezni. Mednarodni inštitut za raziskave riža je leta 1966 predstavil kultivar IR8 z visokim donosom, Kitajska pa uspešno prideluje riževe hibride od leta 1976. Razvoj riža, ki proizvaja beta-karoten (prekurzor vitamina A), je prav tako pomemben, saj pomanjkanje tega vitamina pogosto prizadene populacije, kjer riž predstavlja velik delež prehrane.
Izzivi in mednarodna pomoč
Kljub poudarku na samozadostnosti se Severna Koreja občasno zanaša na mednarodno pomoč. Leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza, je Severna Koreja izgubila pomembnega trgovskega partnerja in zaveznika, kar je skupaj z nizom naravnih katastrof vodilo v severnokorejsko lakoto, ki je med letoma 1994 in 1998 terjala med 240.000 in 1.000.000 smrtnih žrtev. To poudarja ranljivost države glede prehranske varnosti in vitalen pomen učinkovite pridelave riža.
Južna Koreja je pristala na to, da bo Severni Koreji, ki le s težavo prehrani svoje prebivalstvo, poslala pomoč v obliki 400.000 ton riža. Vendar je bila ta pomoč odvisna od izpolnjevanja obljub Severne Koreje o jedrski razorožitvi. Južnokorejska delegacija je Severni Koreji dala jasno vedeti, da bo riž dobila le, če prične z razoroževanjem, saj je bil Seul, največji ponudnik pomoči, pošiljke riža v to državo ustavil po testiranju balističnih raket in jedrskem poskusu.
Riž in turizem
Severnokorejska turistična organizacija na spletni strani DPR Korea Tour tujcem ponuja širok paket počitniških dejavnosti, vključno s "sajenjem riža". To kaže, da je pridelava riža tako osrednji del njihovega življenja, da jo ponujajo celo kot del turistične izkušnje. Seveda pa je pomembno razumeti, da je turistična ponudba pogosto le selektiven prikaz "najboljšega od najboljšega" in ne nujno odraža vsakodnevne realnosti in izzivov, s katerimi se sooča večina prebivalstva.
