Kras je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine. Beseda izvira iz starega ljudskega izraza za kamen in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Geološki pojavi na tem ozemlju so tako značilni, da se je povsod v Evropi oprijel izraz »kraški pojavi« in nato enostavno »kras« za vsa poznejša odkritja podobnih ozemelj. Ko so bili drugod po svetu opaženi podobni fenomeni, so bili opisani kot tamkajšnji primeri krasa, v preteklem stoletju pa se je ime dokončno uveljavilo v vsej strokovni literaturi.
Slovenski samostalnik kras je bil prvič izpričan v 18. stoletju, pridevnik kraški pa v 16. stoletju. Kot samostalnik je bila slovenska oblika Grast prvič potrjena leta 1177 in se je nanašala na kraško planoto - območje v Sloveniji, ki deloma sega v Italijo, kjer so bile opravljene prve raziskave krasa. Slovenska beseda je nastala skozi metateze od rekonstruirane oblike *korsъ, sposojene iz dalmatinske romanščine carsus. Končno, beseda je sredozemskega izvora, verjamejo, da izhaja iz neke romanizirane ilirske osnove. Nekateri predlagajo, da beseda izhaja iz proto-indo-evropskega korena karra- "kamen".
Geološke Značilnosti in Nastanek Krasa
Razvoj krasa se pojavi vsakič, ko kisla voda začne raztapljati površino kamnin skozi razpoke ali lezike. Ko se površina (kot apnenec ali dolomit) še naprej členi, razpoke postajajo večje. Sčasoma bodo ti zlomi postali širši in na koncu lahko nastane nekakšen drenažni sistem pod površino. Če ta podzemni drenažni sistem napreduje, bo to pospešilo razvoj kraških pojavov.
Proces Zakrasevanja
Ogljikova kislina nastane, ko dež skozi atmosfero sesa ogljikov dioksid (CO2), ki se raztopi v vodi. Ko dež doseže tla in gre skozi tla, lahko zagotovi veliko več CO2 in dobimo raztopino šibke ogljikove kisline, ki raztaplja kalcijev karbonat. V posebnih in zelo redkih primerih, kot so se pojavljali v preteklosti v jami Lechuguilla v Novi Mehiki (in v zadnjem času v jami Frasassi v Italiji), lahko igrajo vlogo tudi drugi mehanizmi. Oksidacija sulfidov, ki vodi do tvorbe žveplove kisline, je lahko tudi eden od dejavnikov korozije v kraških formacijah. S kisikom (O2) bogate površinske vode pronicajo v globoke anoksične kraške sisteme, reagirajo s sulfidom, prisotnim v sistemu (pirita ali H2S), da se tvori žveplova kislina (H2SO4). Žveplova kislina nato reagira s kalcijevim karbonatom, kar povzroča povečano erozijo v apnencu.
Teorije o Nastanku Krasa
Prvo teorijo o nastanku krasa je leta 1781 postavil Ljubljančan Tobias Gruber; danes velja, da je on samo zapisal teorijo, ki jo je baje zasnoval njegov brat Gabriel, znan po Gruberjevem prekopu pri Ljubljani. Gre za »udorno teorijo«, po kateri so se stropi starejših jam zrušili nad rekami, ki so tekle pod njimi, s čimer se da razlagati pronicanje vode in njeno vračanje na plano ter vrtače.
Drugo teorijo o nastanku krasa je postavil Baltazar Hacquet leta 1778. To je »korozijska teorija«, po kateri je kras nastal zaradi preperevanja apnencev. Zanimivo je, da je že takrat Hacquet spoznal, da je deževnica kislina, ki razjeda apnenec v kamnu, česar takratni znanstveniki niso sprejeli in so zato njegovo teorijo ovrgli.
Leta 1893 je Jovan Cvijić v svojem delu Das Karstphänomen razvil teorijo holo-karsta kot tipa, ki ga najdemo vzdolž vzhodnega Jadrana, in mero-karsta kot nepopolno razvitega z nekaterimi kraškimi oblikami, kot tipa krasa, ki je v vzhodni Srbiji.
Tržačan Carlo D'Ambrosi, eden največjih poznavalcev krasa, je že v 1960-ih postavil teorijo o razvoju krasa, ki je danes splošno sprejeta. Na Tržaškem ji pravijo »teorija o žogi za ragbi« ali o »zakopani žogi«. Zaradi približno ovalne (jajčaste) oblike Klasičnega krasa ga D'Ambrosi primerja z žogo, ki se zaradi tektonskega premikanja še vedno počasi dviga med dvema sinklinalama (Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom). Kraška dejavnost pa sproti razjeda kamen in voda »spira« površino ozemlja iz Volniških brd, kjer poteka današnja državna meja, navzdol. Drobir, ki pri tem nastaja, počasi leze po obli površini do vznožja Kraške planote, kjer nastaja fliš.
Tipi Kraških Oblik
Zakrasevanje pokrajine lahko povzroči različne večje ali manjše spremembe na površini in v tleh. Na izpostavljenih površinah nastanejo brazde, žlebiči in škraplje. Srednje velike površinske značilnosti so lahko požiralniki ali cenotes (zaprti bazeni), vertikalni jaški, fojbe (obrnjene lijakaste vrtače), ponikalnice in bruhajoči izviri. Obsežne značilnosti so lahko apnenčasti tlaki, polja in kraške doline ali vrtače in uvale. Izoblikovane kraške pokrajine, kjer je bila večja površina odstranjena kot je ostala, lahko povzroči kraške stolpe ali osamelce.
Visokogorski kras je značilen za visoke kraške planote ter širše območje apneniških Alp, pri nas ga najdemo v Julijskih Alpah. Julijske Alpe imajo apnenčasto površje in podzemlje, površje je zaradi delovanja ledenikov ledeniško preoblikovano. Za Julijce je značilno gorsko podnebje z obilico padavin, zlasti snega. Kraške oblike se v visokogorskem krasu razlikujejo od tistih v nižinah. Za visokogorski kras so značilne navpične jame - brezna, ki so lahko zelo globoka. Po velikosti so največje konte. Žlebiči nastanejo na gladkih, navadno razkritih apnencih. Škavnice so ponvam podobne vdolbine v apnenčasti kamnini, ki imajo značilno ravno dno in izpodjedene robove. Na takih terenih so kraške oblike še lepše vidne in izražene. Najgloblje brezno v Sloveniji je brezno Čehi 2 na Rombonskih podih na Kaninu.
Erozija vzdolž apnenčastih obal, predvsem v tropih, proizvaja kraške pojave, kot so ostre čeri nad normalnim dosegom morja in spodrezani primeri, ki so večinoma posledica biološke aktivnosti ali bioerozije na ali malo nad srednjo morsko gladino. Reke, ki nastanejo iz izvirov, lahko povzročijo lehnjakove terase, ki so sestavljene iz plasti kalcita, deponiranega na rastlinju v daljšem časovnem obdobju.
Razširjenost Krasa
Ozemlje na jugozahodu Slovenije, ki je dalo krasu ime, je znano pod imenom Kras (tudi Tržaški kras), toda to ni edino kraško ozemlje v Sloveniji. Najnovejše raziskave kažejo, da v Sloveniji kras prekriva 49,7 % celotne površine države. Največje kraško območje obsega kras v apnencu, ki predstavlja 24,6 % celotne površine Slovenije, kras v dolomitu obsega 12,4 % površja, kras v mešani litologiji apnenca in dolomita pa se pojavlja na 1,9 % površine Slovenije. Kras v relativno čistih karbonatnih kamninah, tj. apnencih in dolomitih, torej predstavlja 38,9 % slovenskega ozemlja. Kras je pri nas razvit na različnih litologijah, ki po starosti segajo od devona do miocena ter tudi mlajših karbonatnih brečah in konglomeratih. Kras delimo na tri večje enote: Alpski kras, Dinarski kras ter Predalpski vmesni in osamljeni kras.
Razen Slovenije je tudi vsa obala Balkanskega polotoka iz apnenca, od Istre pa do Albanije in Grčije, s skupnim imenom Dinarski kras. Začenja se že v Sloveniji z Notranjskimi planotami in v Istri, nato se nadaljuje preko otokov in vse Dalmatinske obale do Grčije. Je najobsežnejše kraško področje v Evropi, poznano pod raznimi lokalnimi imeni, kot so Istrski kras, Liburnijski kras v Dalmaciji, Bosanski kras, Vjetrena brda v Črni gori, Kučaj v Srbiji, Albansko gorstvo in peloponeška pokrajina. Značilnost Dinarskega krasa je obilje kraških polj, na primer Kopajsko polje v Grčiji. Popolnoma brez kraškega ozemlja je sploh malo evropskih držav - Finska, Danska in Nizozemska. Evropski kras je zelo raznolik, saj ne zajema samo apnenčastih tvorb, kot jih poznamo na Slovenskem. Kraška ozemlja niso samo v Sloveniji in Evropi, pač pa so razširjena skoraj povsod po svetu. Pomembno kraško območje so tudi Chocolate Hills na Filipinih.
Naravne in Kulturne Znamenitosti Krasa
Slovenija na vsakem koraku preseneča s svojimi naravnimi in kulturnimi zakladi, Kras pa je pokrajina, po kateri so poimenovani kraški pojavi po vsem svetu.
Najbolj Obiskane Znamenitosti
- Postojnska jama: Najbolj obiskana jama v Evropi.
- Škocjanske jame: Z izjemno podzemno sotesko in drugimi svetovnimi posebnostmi, uvrščene na Seznam svetovne dediščine UNESCO.
- Lipica: Že od leta 1580 izvorna kobilarna belih konj lipicancev.
- Štanjel: Arhitekturni biser Krasa, srednjeveško naselje z ozkimi uličicami in gradom, kjer je svoj pečat pustil znani slovenski arhitekt Maks Fabiani. V Galeriji Lojzeta Spacala na gradu je mogoče občudovati grafike enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev. Romantiki lahko uživajo na sprehodu po Ferrarijevem vrtu in Fabianijevi pešpoti do Kobdilja.
Zelena Strategija in Parki
Kras prisega na zeleno strategijo in piše zeleno zgodbo. Na območju Krasa se nahajata dva regijska in dva krajinska parka, dve območji sta uvrščeni na Seznam svetovne dediščine UNESCO. Park Škocjanske jame je prejemnik znaka Slovenia Green. Destinaciji Kras in Brkini ter Postojna se ponašata z zlatim znakom Slovenia Green, destinacija Zeleni kras pa je dobitnica bronastega znaka Slovenia Green Destination. Kras je prejel znak finalistke za odličnost, ki ga podeljuje Evropska komisija. Skoraj celotna destinacija Kras spada v območja Natura 2000.
Kulinarika in Kraške Dobrote
Kras je mozaik domačih dobrot ter bogate naravne in kulturne dediščine. V ekstremnih pogojih tu uspeva številno avtohtono rastlinstvo, ki je osnova za številne zaščitene izdelke in pridelke tega območja. Gospodinje so vedno znale pripraviti odlične jedi iz sestavin, ki so jih pridelale doma, kar odseva razpoloženje in možnosti za pridelavo hrane. Kraševci prijazno in zavzeto razlagajo, kako pripravljajo jedi. Kras je od nekdaj ponujal mir, počitek in ustrežljivost.
Bogastvo Kraške Kuhinje
Kraška kuhinja izraža bogastvo ene najstarejših kulturnih krajin Evrope. V jedeh se začuti že prvo pomladno sonce in svežina burje. Prijazni domačini vas bodo popeljali v vinsko klet na degustacijo rubinastega vina teran ter vam zaupali skrivnost ročno rezanega kraškega pršuta. Kraške dobrote vas morda prepričajo, da si privoščite oddih na idiličnih kraških turističnih kmetijah. Kot dobrodošlica na Krasu veljajo domač kruh, rezina pršuta, ovčji sir in teranova supa, ki spadajo med protokolarne jedi.
Nekatere značilne kraške jedi vključujejo:
- Kraška jota: Dar jeseni, skuhana iz kisane repe ali zelja, fižola in krompirja.
- Mineštre: Posebnost, v katerih pridejo do veljave šelin, grah, fižol, ohrovt, ječmen in testenine, z vabljivimi okusi in vonji.
- Frtalje: Spomladansko vabilo na Kras, pripravljene iz divje šparnge, koromača, žajblja, melise, bezgovih in akacijevih cvetov.
- Mesne jedi: Priprava jagnjetine, piščancev in telečjih krač privablja na Kras izletnike in letoviščarje. Jagnjetina z mlinci je pogosto na jedilniku nedeljskih kosil, ob mesnih jedeh pa ponudijo tenstan krompir z ohrovtom.
- Goveja juha: Z domačimi lezanji (rezanci) in meso iz goveje juhe tekne že od nekdaj. Poleg lezanjev so zelo cenjeni široki rezanci in bleki.
- Brkinske specialitete: V Brkinih se pohvalijo s krompirjem v zevenci in okusno mineštro iz kolerabe.
- Divjačina in gobe: Posebnost so jedi iz divjačinskega mesa in pestra ponudba gobjih jedi.
- Sladice: Težko se je upreti krompirjevim njokom s češpami in kuhanim štrukljem s skutnim ali orehovim nadevom.
Zaščiteni Izdelki
Kraški med se pridobiva iz nektarja cvetov, ki uspevajo v kraškem svetu. Med cvetočimi rastlinami v tem območju najdemo rešeliko, ruj, pravo kaduljo, kraški šetraj in številne druge vrste. Te rastline dajejo medu unikaten okus, ampak tudi zdravilne lastnosti. Po svoji vsebini je Kraški med suh in zrel, bogat z minerali, rudninskimi snovmi in encimi. Bogat floristični sestav in suho podnebje se odražata v polni in izraziti aromi medu, kar je odločujoče za njegovo drugačnost. Čebelarjenje na Krasu poteka že dolga stoletja. Zaradi enkratnih naravnih danosti so čebelarji zaščitili svoj pridelek KRAŠKI MED z geografskim poreklom. To pomeni, da ima živilo takšne lastnosti, ki so posledica geografskega okolja in njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Gre za dokumentiran nadzor nad pridelovalnim procesom in analizami medu, kjer vsi postopki pridelave in predelave potekajo znotraj določenega geografskega območja.
Butični Kraški Ustvarjalci
Kras je strastna inspiracija umetnikom in ostalim ustvarjalcem. Bogatijo ga raznovrstni kreatorji, ki ustvarjajo butične kraške marmelade, čatnije in paradižnikovo šalšo, izdelke iz kraškega kozjega mleka, konoplje, sivke, kraških zelišč. Zapeljujejo s kraškim medom, likerji in žganji, kraškim teranom in pršutom. Šele ko izdelek povežete z obrazom osebe, ki ga je ustvarila, kreacija dobi svoj polni pomen in značaj. Popeljali vas bomo na dom ali v ustvarjalnico butičnih kraških ustvarjalcev raznolikih vrhunskih izdelkov.
Doživetja in Aktivnosti na Krasu
Raziščite Kras na najbolj izviren, butičen, avtentičen način in izkusite nekaj, česar ne boste našli nikjer drugje. Lokalni vodniki vam približajo krajevne posebnosti in skrivnosti, za katere morda niste vedeli.
Osupljivo Podzemlje in Narava na Površju
Raziščite osupljivo kraško podzemlje in sledite čudežem narave tudi na površju. Uživajte v pogledu na čudovito modrino slovenskega morja, raziskujte podzemne zaklade slovenskega krasa in se prepustite sanjarjenju v čudovitem okolju Vipavske doline in Goriških Brd.
Kako se podzemna voda premika v kraški pokrajini (kratka animacija)
Zgodovinski Biseri
- Srednjeveška vasica Štanjel: Obiščite srednjeveško naselje z ozkimi uličicami in gradom.
- Tomaj: Le navidezno mirna kraška vas in vas Srečka Kosovela. Sredi vasi vas v napeti sobi pobega / escape room čaka neverjetno razkritje o tem pesniku, publicistu, kritiku in neponovljivem konceptualističnem in avantgardnem umu z začetka 20. stoletja.
- Štanjel - pustolovščina: Najbolj netipična, a najbolj osupljiva kraška vas, polna nasprotij, ki sobivajo in tvorijo navdušujočo celoto. V 90-minutnem lovu za zakladom boste ostali brez besed.
- Idrija: Odpravite se na izlet v Unescovo mesto Idrijo, kjer si oglejte nekdanji rudnik živega srebra, čipke in okusite idrijske žlikrofe.
Konjeniška Tradicija
Izkusite eleganco 300 belih konj v Kobilarni Lipica. Raziščite zeleno posestvo z belimi lipicanskimi kobilami in njihovimi igrivimi temnimi žrebeti. Spoznajte zgodovinsko jedro kobilarne z najstarejšim hlevom, v katerem domujejo plemeniti lipicanski žrebci, v interaktivnem muzeju lipicanca Lipikum pa na igriv način spoznajte vse o tej edinstveni pasmi konj.
Pustolovščine in Raziskovanje
Za prijeten oddih in počitek izberite primerno nastanitev v bližnji okolici za vaš okus. Na voljo je tudi invalidskim vozičkom dostopen pustolovski oddih v Sloveniji: 7 dni v letovišču ob morju, z zasebnim vodenim ogledom Postojnske jame in Ljubljane. Butična pravljica v osrčju Slovenske Istre ponuja popolno idilično razvajanje.
Sledite reki sedmerih imen do 45 minut oddaljene Ljubljane, kjer reka dobi ime Ljubljanica. Spoznajte jo z vožnjo z ladjico, njen tok in mesto pa si lahko ogledate z Ljubljanskega gradu. Prav toliko časa boste potrebovali do Pirana, enega najlepših obmorskih mest ob Jadranskem morju.
Izzivi Življenja na Krasu
Pri kmetovanju na kraških območjih je treba upoštevati pomanjkanje površinske vode. Reka s kraškim izvirom običajno teče po neprepustni podlagi kraškega polja, na stiku z apnencem pa ponikne v tla. Tako mesto imenujemo požiralnik, ponikev ali jamski ponor, če voda izginja v jamo. Reke v kraških območjih lahko izginejo v podzemlje večkrat in spet na različnih mestih privrejo na dan, pri tem lahko spreminjajo imena (kot Ljubljanica, reka sedmerih imen).
Oskrba z vodo iz vodnjakov na krasu je lahko nevarna, saj lahko voda teče neovirano skozi podzemlje mimo normalnega filtriranja in se pojavi v poroznem vodonosniku. Kraške oblike imajo visoko stopnjo vpojnosti, zaradi česar je zmanjšana možnost filtriranja. Vrtače se pogosto uporabljajo za kmetovanje ali celo odlagališče odpadkov. Kras predstavlja tudi težave za človeka. Vrtač se lahko postopoma razvijejo v odprtine, saj je progresivna erozija nevidna in strop podzemne jame se nenadoma zruši. Takšni dogodki so lahko katastrofalni. Slovenija je najbolj ogrožena na svetu zaradi obsežnih podzemnih sistemov na kraškem območju.