Kefir je edinstvena, fermentirana hrana, polna probiotikov in drugih zdravih hranil, ki izvira iz kavkaških gora. Čeprav je najbolj znan mlečni kefir, je mogoče ta blagodejni napitek pripraviti tudi iz kokosovega mleka, kar predstavlja odlično alternativo za tiste, ki se izogibajo mlečnim izdelkom ali imajo intoleranco na laktozo.
Kaj so kefirjeva zrnca in zakaj so pomembna?
Kefirjeva zrnca sicer niso prava zrna, pač pa gre za simbiotsko kolonijo bakterij in kvasovk, ki jih skupaj držijo beljakovine in lipidi. Ob fermentaciji se kefirjeva zrnca opazno množijo, zato jih je treba del odvzeti. Odvečna kefirjeva zrnca lahko nato podarite naprej. Po izročilu se namreč teh zrnc ne prodaja, pač pa podarja. S tem, ko jih nekomu podarite, mu zaželite dobro zdravje in posledično kakovostno življenje. Kefirjeva zrna naj bi nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož. Nekoč so bila zelo cenjena in družinsko premoženje, ki se je prenašalo iz roda v rod, obenem pa so bila skrbno čuvana skrivnost.
Blagodejni učinki kefirja na zdravje
Kefir je bogat s številnimi vitamini (A, B1, B2, B3, B6, B7, B9, B12, E, beta karoten) in minerali (baker, cink, fluor, fosfor, kalcij, kalij, magnezij, natrij, železo). Je dober vir beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Dodatno vrednost kefirju dajejo probiotične kulture, ki jim pravimo tudi "prijazne bakterije". Te ugodno učinkujejo na sestavo in lastnosti mikroflore v našem črevesju, s tem pa krepijo naš imunski sistem.
Raziskave so pokazale, da ima redno uživanje mlečnega kefirja številne pozitivne učinke na naše zdravje: izboljšuje prebavo, znižuje krvni tlak in holesterol, pomaga uravnavati sladkor v krvi, zavira nastanek rakavih celic, krepi imunski sistem ter tudi pomaga ublažiti astmo in alergije. Zaradi številnih zdravilnih lastnosti mu pravijo tudi eliksir življenja. Če še niste poskusili kefirja, vas lahko presenetita močan okus in aromatičen vonj. Vendar pa se z rednim uživanjem na okus in vonj navadimo in nam postane celo všeč, še posebej, ko opazimo pozitivne učinke na prebavo in počutje.
Zakaj izbrati kefir iz kokosovega mleka?
Kefir, pripravljen iz rastlinskega mleka, je glede vsebnosti probiotikov in folne kisline enako kvaliteten kot kefir pripravljen iz navadnega mleka. Kokosov kefir ni dober samo za vegane, pač pa pomaga tudi pri hujšanju, uravnava krvni sladkor, razstruplja telo in odpravlja prebavne težave. Je odlična ideja za vse tiste, ki ne prenašamo ravno najbolje mleka, pa si vseeno zaradi zdravja želimo privoščiti naravne super probiotike.
Večina industrijsko proizvedenega kefirja dandanes ni enakovredna domačemu, ker ga ne proizvajajo z zrni, ampak z instant starter kulturo, ki vsebuje le nekaj tipičnih predstavnikov mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Domači kefir je zato najboljši, saj je edinstvena, fermentirana hrana, polna probiotikov in drugih zdravih hranil.
Ključne posebnosti priprave kokosovega kefirja
Kefir lahko pripravite iz kokosovega, ovsenega, mandljevega ali riževega mleka po istem postopku kot mlečni kefir živalskega izvora. Ker pa se bakterije v kefirjevih zrnih hranijo izključno z laktozo, ki je v teh "mlekih" ni, morate gobico z bakterijami vsakih par dni nahraniti. To storite tako, da jo vsakih 5 dni potopite za 24 ur v navadno mleko (živalskega izvora), da se nahrani. Gobica bo v tem primeru veliko počasneje rasla.
Za najboljši okus in teksturo kefirja je dobro, če imate domače kokosovo mleko, saj to vsebuje več maščobe, zato bo kefir polnomasten in bolj kremast. Sicer se da narediti tudi s kupljenim kokosovim mlekom, vendar je okus boljši z domačim. Priporočamo uporabo ekološko pridelanega kokosovega mleka z vsaj 8 grami ogljikovih hidratov, ki so hranilo za kefirjeva zrna.
Recept: Kako pripraviti kefir iz kokosovega mleka
Potrebščine:
- 1 čajna žlička kefirjevih zrnc (za velikost večjega lešnika)
- 2-3 dcl kokosovega mleka (najbolje domačega ali kvalitetnega kupljenega)
- Steklen kozarec s širokim grlom, keramična, plastična, glinena ali lesena posoda (ne sme biti iz kovine, razen nerjavečega jekla)
- Bombažna krpica ali pokrovček, ki ne zatesni popolnoma
- Plastična ali nerjaveča žlica/cedilo
Postopek priprave:
- V čist steklen kozarec ali posodo stresemo kefirjeva zrnca.
- Zrnca prelijemo s kokosovim mlekom. Za takšno količino mleka je dovolj že čajna žlička kefirjevih zrnc. Za hitrejše aktiviranje gobic lahko uporabite toplo mleko (do 37 stopinj C), vendar mleko ne sme biti vroče, ker boste uničili gobico. Posoda naj ne bo napolnjena do vrha, saj se bo med fermentacijo zaradi ogljikovega dioksida nivo tekočine nekoliko dvignil.
- Kozarec pokrijemo z bombažno krpico ali pokrovčkom, vendar ga ne zatesnimo neprodušno. Tako bodo lahko plini, ki nastajajo med fermentacijo mleka, šli iz kefirja. Če bomo zaprli pretesno, dobimo peneč kefir.
- Kozarec postavimo na sobno temperaturo (idealno med 18-20 °C), stran od direktne sončne svetlobe. Višja kot je temperatura v prostoru, hitreje bo kefir pripravljen. Če je v vašem domu temperatura višja od 22 stopinj Celzija, se bo čas fermentacije še nekoliko skrajšal. Ob nižjih temperaturah pa se lahko čas fermentacije podaljša na 48 ur.
- Pustimo počivati čez noč ali vsaj 12-24 ur. Vmes lahko vsebino posode enkrat premešamo s plastično žličko ali žlico iz nerjavečega materiala, da bakterije enakomerno delujejo na celotno mleko. Po 12 urah lahko začnete preverjati okus in konsistenco.
- Po končani fermentaciji kefir precedimo s pomočjo plastičnega ali nerjavečega cedila, da ločimo kefirjeva zrna od tekočine. Končni izdelek mora biti bele do rahlo rumene barve, se rahlo peniti (zaradi vsebnosti ogljikovega dioksida) in imeti primerno gostoto ter pH vrednost med 4,4 in 4,6.
- Kefir je po tem pripravljen za uživanje. Ima prijeten, rahlo kiselkast okus, vendar izrazit po kokosu.
- Shranjevanje zrnc: Precejeno gobico damo v čist kozarec, prelijemo z novim kokosovim mlekom (ali navadnim, če jih želite nahraniti) in postopek ponavljamo.
Dodatni nasveti za uspešno pripravo in najboljši okus:
- Prilagajanje zrnc: Mlečna kefirjeva zrna bodo potrebovala čas, da se prilagodijo na novo sestavino (kokosovo mleko). Prvi ali dve pripravi morda ne bosta dali tako dobrih rezultatov, kot bi si želeli. To je posledica tega, da so zrna navajena na drugo okolje.
- Kokosov namaz: Skrivnost za bogatejšo teksturo in okus je, da poskusite dodati malo kokosovega namaza. Kokosov namaz je v celoti narejen iz kokosovega mesa, ki ga najprej posušimo na nizki temperaturi in nato zmeljemo v pasto.
- Izogibanje kovini: Posoda in pribor naj ne bosta iz kovine (razen nerjavečega jekla). Tudi plastika naj bi imela prednost pred kovino, iz katere se lahko zaradi kislin izločajo škodljive snovi.
- Čiščenje zrnc: Kefirjevih zrnc nikar ne peremo z vodo, ampak jih hranimo v mleku. Škoduje tudi klorirana voda, zato zrn ne spirajte.
- Reaktivacija zrnc: Če ste imeli kefirjeva zrna pred tem v mleku, bi bilo dobro, da jih dan prej daste v sladko vodo. S tem se zrna nekoliko osvežijo, kar daje kokosovemu kefirju boljši okus.
- Čas fermentacije: Na začetku eksperimentirajte s časom fermentiranja, razmerjem zrnc in mleka ter temperaturo zraka. Dalj časa ga boste fermentirali, bolj bo kefir kiselkast. Meni je najboljši okus nekje po 20-24 urah fermentacije.
- Hranjenje v temi: Če uporabljate stekleno posodo, ki ni odporna na svetlobo, jo shranite v temnejšem prostoru. S tem boste preprečili razgradnjo na svetlobo občutljivih vitaminov.
Shranjevanje in ponovna uporaba kefirjevih zrnc
Če smo naredili več kefirja, kot ga lahko porabimo v istem dnevu, ga shranimo v neprodušno zaprte posodice v hladilniku. Hranimo ga lahko več dni ali celo tednov, vendar se bo z daljšim časom zmanjševala zdravilna učinkovitost kefirja ter povečala kislost.
Če kefirjevih zrn dlje časa ne boste uporabljali, jih lahko tudi zamrznete skupaj z mlekom ali vodo. Pri tem morate vedeti, da se lahko zgodi, da bodo prvi kefirji po odtalitvi zrnc nekoliko bolj grenki. Sčasoma pa se bo fermentacija ustalila in okus normaliziral. Zrna je mogoče zamrzniti za vsaj pol leta, običajno pa še precej dlje, in jih tako ohraniti za rezervo. Kefirjeva zrna lahko shranite tudi v hladilniku v malo tekočine (mleka). Tako lahko obstanejo tudi več tednov, saj na hladnem rastejo zelo počasi. Kadar želimo, jih aktiviramo na sobni temperaturi in prilijemo mleko.
Pestra uporaba kokosovega kefirja
Kefir lahko skoraj vedno uporabimo v receptih, kjer potrebujemo jogurt ali mleko. Največkrat ga uživamo kot napitek, pogosto na tešče, a je odličen tudi za obogatitev različnih jedi, kot so tople in hladne juhe, solatni prelivi, sladoled, torte, kruh, palačinke in smoothiji.
Melonin smoothie s kefirjem
Če se ne morete navaditi na izrazit okus kefirja, ga lahko "zamaskirate" v številnih smoothijih. S tem okusnim meloninim smoothijem boste poskrbeli za dobro hidratacijo in zaužili vse koristne snovi, ki jih ponuja kefir. Najbolje je, če si ga privoščite za zajtrk, lahko pa ga spijete tudi za večerjo.
Za pripravo potrebujemo:
- 250 ml kefirja
- skodelico melone (olupljene, očiščene in narezane na koščke)
- žličko medu
- majhen ščepec morske soli
Postopek priprave:
- V blender damo kefir, koščke melone, med in sol.
- Zapremo in mešamo približno 20-30 sekund oziroma tako dolgo, da dobimo gost napitek.
- Smoothie poskusimo in po želji dodamo še malo medu.
- Za pravo osvežitev lahko v blender med pripravo smoothija dodamo tudi pol skodelice ledu.
Solatni preliv iz kefirja
Kefir lahko uporabite tudi za pripravo prelivov, s katerim boste obogatili solate ali pa ga dodali kot omako mesnim jedem.
Za pripravo potrebujemo:
- 150 ml kefirja
- 2 limeti
- 1 česnov strok
- 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja
- ščepec sladkorja
- par vejic kopra
- par listov mete
Postopek priprave:
- V nerjaveči posodi zmešamo kefir, sok dveh limet, olivno olje in ščepec sladkorja.
- Česnov strok olupimo in stremo ali ga na drobno nasekljamo.
- Nasekljamo tudi koper in meto.
- Vse skupaj vmešamo v preliv.
