Krmljenje čebel je tema, o kateri se pogosto krešejo mnenja čebelarjev. Medtem ko nekateri zagovarjajo spomladansko krmljenje s pogačami, drugi priporočajo sladkorni sirup, tretji pa nasprotujejo kakršnemukoli krmljenju. Pri odločanju o krmljenju je treba upoštevati praktične in teoretične izkušnje, znanstvena stališča ter predvsem potrebe čebel. Žal so se v zadnjem času nekateri čebelarji, zaradi visokih cen medu in drugih čebeljih pridelkov v prodaji na drobno, prelevili v "medarje", saj jih pohlep po čim večjem zaslužku privede do tega, da čebelam odvzamejo preveč njihovih zalog hrane, tj. medu in cvetnega prahu. Namesto tega jim pozneje spomladi dodajajo sladkor in nadomestke cvetnega prahu, kar povzroči, da moč čebeljih družin fiziološko slabi, s tem pa izgubljajo tudi sposobnost obrambe pred boleznimi. Pomembno se je zavedati, da so pogače, ki jih dodajamo čebelam, sestavljene iz čistega sladkorja, kar pomeni, da so čista, nepredelana hrana.
Pomen naravnih zalog hrane in cvetnega prahu
Zavedajmo se, da presežek medu v čebeljih panjih pozimi in v prvem delu pomladi ni stran vržen denar. Čebele so pri porabi medu zelo racionalne, presežek hrane pa bo slej ko prej na voljo čebelarju v obliki dobro razvitih čebeljih družin, ki bodo maksimalno pripravljene na prvo pašo. Prav tako so pogoj za uspešen spomladanski razvoj dolgožive in zdrave zimske čebele, polne energije, ki morajo v tem obdobju zagotoviti nemoten razvoj čebelje družine tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah. Skrb za te čebele se začne že avgusta prejšnjega leta, dodajanje pogač pa pogosto le popravlja napake, storjene v preteklosti.
Čebelarji se pri spomladanskem dražilnem krmljenju premalo zavedajo, da zaloga hrane v tem obdobju ni samo med in cvetni prah, ki ju vidimo v panju, ampak tudi zaloge beljakovinsko-maščobnih teles, ki so jih v sebi nakopičile zimske čebele. Te so ključnega pomena za razvoj poletnih čebel, saj zimske čebele iz njih črpajo hrano za ličinke in vzrejo prvih generacij čebel, medtem ko je narava še odeta v zimsko spanje. Zadostna preskrba z medom in kakovostnim cvetnim prahom, za katero moramo čebelarji poskrbeti že po zadnjem točenju, je odločilna za razvoj notranjih organov zimskih čebel, še posebej za beljakovinsko-maščobna telesa, ter za proizvodnjo krmilnega soka.
Temeljite raziskave v minulih 20 letih, ki so jih A. Imdorf, K. Ruoff in P. Fluri objavili v knjigi "Volksentwicklung bei der Honigbiene" (Razvoj družine medonosne čebele), so nesporno dokazale, da posledica dražilnega krmljenja s sladkorno raztopino ni niti večje zaleganje niti hitrejši razvoj družin. S takšnim ukrepom družin ni mogoče spodbuditi k večjemu nabiranju cvetnega prahu niti k večjemu donosu medu. Dokazano je bilo tudi, da se družine, ki so bile krmljene z dodatki beljakovin, celo slabše razvijajo (verjetno zaradi fermentirane hrane).
Zaloge hrane v panju niso samo količine, ki so potrebne za neposreden razvoj čebel. Za čebele so zaloge tudi presežki hrane, ki jih verjetno ne bodo nikoli potrebovale za svoj razvoj, vendar jim zagotavljajo kakovostnejše hranjenje zalege in brezskrbno izletanje iz panjev. Ruski čebelarski strokovnjak A. M. Rajmov je dokazal, da zadostne spomladanske zaloge hrane odločilno vplivajo tako na celoten razvoj čebelje družine kot tudi njenih posameznikov. Ugotovil je, da so čebelje družine, ki so imele spomladi do glavne paše dobro zalogo hrane, vzgojile 24,3 % več zalege in da je bila njihova produktivnost za 50,6 % večja od tistih družin z manj hrane. Ob dobrih zalogah hrane so izležene čebele težje, vitalnejše, živijo dlje, čebele krmilke imajo bolj razvite krmilne žleze in več maščobnih teles.
Anton Janša je pred davnimi leti ugotovil, da čebelja družina, ki je trpela lakoto, nikoli več ne bo dobra družina. Ta dejstva dokazujejo, da so čebele v intenzivni čebelarski proizvodnji prikrajšane v primerjavi s tistimi, ki so manj obremenjene z ambicijami čebelarja. To se nanaša predvsem na čebelarje-prevaževalce in medarje, ki med po vsaki paši iztočijo do maksimuma. Njihove čebele so vso sezono na minimumu potrebnih zalog, zato so izčrpane, njihov spomladanski razvoj pa je slab. Celoletna izčrpanost je namreč za čebele stres, ta pa povzroča izgubo odpornosti in na koncu neredko tudi "nepojasnjene" izgube ter aprilski nakup čebeljih družin.
Vloga cvetnega prahu
V spomladanskem času moramo poskrbeti, da so v čebeljih družinah poleg zadostnih količin medu tudi zadostne količine cvetnega prahu. Pelod namreč vsebuje vse sestavine, ki jih čebele potrebujejo za svoj normalen razvoj. Zaradi pomanjkanja cvetnega prahu ob koncu zime ali v začetku pomladi je razvoj slabši, to pa je tudi poglavitni vzrok za nenehno spomladansko slabljenje družin. V tem obdobju čebelarji upadanje moči čebeljih družin pogosto pripisujejo slabemu vremenu, čeprav je resnični vzrok pomanjkanje peloda v panjih. Čebelja družina, ki ne prinaša cvetnega prahu oziroma je ostala brez zalog peloda, je obsojena na propad, saj pomanjkanje beljakovin povzroči izgubo telesne teže čebel in njihovo hitro odmrtje. Takšna beljakovinska lakota povzroči prekinitev delovanja žleznega sistema čebel, predvsem krmilnih in voskovnih žlez. Čebele prenehajo graditi satje, izločati matični mleček ter hraniti matico in ličinke.
Za vzrejo 10.000 ličink (1 kg čebel) je potrebnega 0,128 kg medu in 8,5-krat več, to je 1,089 kg cvetnega prahu. V vsem letu čebelja družina porabi od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Pomembnost cvetnega prahu je ugotavljal ruski čebelarski strokovnjak M. Z. Krasnopejev, ki je 20 čebeljih družin razdelil v dve skupini. Prvi skupini je odvzel zimsko zalogo cvetnega prahu in ga dal drugi. Družine s cvetnim prahom so vzredile povprečno 18.480 žerk čebel delavk in pridelale povprečno po 68,6 kg medu.
Ob upoštevanju teh podatkov je naloga čebelarjev, da čebeljim družinam omogočimo optimalne razmere za nabiranje zadostnih količin peloda. To dosežemo z ustvarjanjem in ohranjanjem močnih čebeljih družin, s stalnim vzdrževanjem ugodne starostne strukture čebel ter s pravočasno in čim bolj optimalno oskrbo. Če v okolici čebelnjaka ni dovolj cvetnega prahu, moramo čebelarji posaditi medovite rastline. Pri sajenju medovitih rastlin se moramo zavedati, da zgodaj spomladi več kot polovica pašnih čebel nabira cvetni prah, in to po večini bližje kot 400 m od čebelnjaka.
Kdaj je krmljenje nujno?
Krmljenje čebel je bistvenega pomena v različnih fazah razvoja čebelje družine. Spomladi je krmljenje čebel potrebno le v izrednih razmerah, ko čebelje družine ostanejo brez hrane ali ko v naravi ni paše. V zgodnji pomladi, v obdobju pospešenega razvoja čebelje družine, lahko zimske zaloge v panju hitro poidejo. Zaradi spremenljivega vremena in nihanja temperatur se pogosto pojavlja nevarnost, da je čebelam onemogočena pašna aktivnost in je zato ustavljen vnos hrane v panj. Posledično se morda začasno zmanjša oskrba zalege, ki ravno v tem času potrebuje nemoten dotok življenjsko pomembne energijske hrane. Obilen donos proteinske hrane v panj pospešuje vzrejo mladih čebel.
Če se zaloga hrane ob gnezdu hitro zmanjšuje, nimamo druge izbire, kot da čebelam dodamo hrano. V kolikor dodajamo pogačo čebelam tekom zimskega obdobja, se moramo zavedati, da morajo čebele dvigniti temperaturo gnezda nad 25 °C, da lahko dodano pogačo uporabijo. S tem se zimske čebele izčrpavajo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. Prav tako s povišanjem temperature v gnezdu prihaja do velikih temperaturnih razlik v primerjavi z zunanjo temperaturo, kar ima za posledico kondenzacijo in nastanek vlage v panju. V takem primeru lahko družina trpi lakoto, čeprav je na oddaljenih stranskih satnicah še vedno dovolj medu.
Vrste nadomestne hrane za čebele
Medeni sati iz rezerve
Če se zaloga hrane ob gnezdu hitro zmanjšuje, lahko dodamo medene sate iz rezerve z nastrganimi pokrovci, da se čebele ne trudijo z odkrivanjem medu. Pri tem moramo biti previdni zaradi nevarnosti širjenja hude gnilobe - preveriti je treba prisotnost spor.
Sladkorni sirup
Če ni prehladno, lahko čebele krmimo tudi s sladkorno raztopino. Dopolnilno krmljenje s sladkornim sirupom povečuje učinek na razvoj čebelje družine v obdobju pomanjkanja medičine ali pri oskrbi čebel po točenju medu. Še posebej je krmljenje s sladkornim sirupom pomembno za pripravo čebeljih družin na prezimljenje. Običajno uporabljamo 33-odstotno raztopino rafiniranega jedilnega pesnega sladkorja za razvojno krmljenje oziroma 50-odstotno raztopino za zazimljenje. V praksi je razmerje sladkorja in vode 1 : 1 za dražilno krmljenje, za zazimljenje pa 3 : 2. Sirupa ne kuhamo, sladkor raztopimo v topli (vendar ne prevroči) vodi. Cvetni prah in sirup spodbujata matico k povečevanju zaleganja.
Če pride v času cvetenja sadnega drevja do daljšega deževnega obdobja, je treba čebelje družine dražilno krmiti s sladkornim sirupom, približno 4 dcl vsak drugi večer. Roj nakrmimo. Zadnja priložnost za dodajanje sladkornega sirupa (v nekaj obilnejših obrokih) za pravočasno oblikovanje zimskih zalog je konec avgusta. Čebele za prezimitev porabijo približno 8 kg hrane, ki se praviloma nahaja v vencih srednjih satov. Stranski sati, polni medu, so "železna" rezerva, od tam čebele pozno jeseni in ob toplejših zimskih dneh prenašajo hrano nad zimsko gručo.
Lidlove domislice: Metin sirup
Suh sladkor
Preprost način krmljenja čebel, še posebej v zimskem času na oddaljenih čebelnjakih, je krmljenje s suhim sladkorjem. Sladkor nasujemo tik nad čebelje gnezdo z zalego. Vlaga, ki nastaja v panju zaradi dihanja čebel, se kondenzira na sladkorju in ga na površini mehča ter raztaplja. Ta način je primeren za čas, ko je prehladno za krmljenje s sladkornim sirupom. V hladnih dneh, ko čebele ne izletajo, ne bodo nosile sladkorja ven iz panja. Sladkor lahko poškropimo z vodo, kar povzroči nastanek tanke skorje. Za krmljenje s suhim sladkorjem uporabimo kristalni sladkor čim manjše granulacije. V suh sladkor lahko vmešamo posušen cvetni prah za spomladansko krmljenje. Če suh kristalni sladkor prelijemo z malo vode, bomo dobili t.i. ledeni sladkor, takšen pride prav čebelam v poletnem brezpašnem obdobju, ko je v panju velika množica lačnih čebel brez dela. Prednost krmljenja s suhim sladkorjem v primerjavi s krmljenjem s pogačami ali sirupom je v prihranku dela. Pozimi nase potegne kondenz vode iz panjskega ozračja in ta voda ne kaplja po čebelah, ostanejo lepo suhe.
Fondant
Fondant se v svetu pogosto uporablja za krmljenje čebel, pri nas pa manj. Fondant je preprosto gosta pasta iz sladkorja in vode, brez dodatkov. Recepti za pripravo fondanta so različni od preprostih do zapletenejših.
Recept za fondant
Pripravimo ga lahko iz 2 kg sladkorja. Dve tretjini sladkorja damo v aluminijasto ponev za enkratno uporabo in suh sladkor enakomerno razporedimo po dnu ponve. Preostanek sladkorja zmešamo z vodo, da dobimo zelo gosto, vendar še tekočo raztopino. Mešamo z leseno žlico, dokler ni več sladkornih kristalov. Nasičeno raztopino vlijemo k suhemu sladkorju v aluminijasti posodi. Mešanica mora biti precej trdna. Če je zmes preveč mokra in kašasta, potresemo še malo suhega sladkorja. Po nekaj dneh na sobni temperaturi se zmes osuši in prične pokati. Sladkor razbijemo na manjše kose in jih damo čebelam preko zime v panj.
Čebelje pogače: Recepti in uporaba
Pogače za čebele so različnih postopkov izdelave in vsebine. Pogače je priporočljivo pripraviti takoj po novem letu, saj je to pogosto prva čebelarska dejavnost v novem letu. Za dodajanje pogače čebelam je treba izbrati prvi sončni dan brez vetra, ko je temperatura okoli +10 °C. Če menimo, da je stanje s hrano kritično, po ljudskem reku "nuja zakon menja", ni nujno čakati na +10 °C. V takem primeru lahko pogačo dodamo že pri temperaturi nad 0 °C, pod pogojem, da ni padavin in vetra.
Zavedati se moramo, da da lahko čebele uporabijo takšno hrano jo morajo najprej predelati. To je za čebele zelo naporno opravilo celo v času najbolj aktivne sezone, kaj pa šele v času mirovanja. Prav tako s povišanjem temperature v gnezdu prihaja do velikih temperaturnih razlik v primerjavi z zunanjo temperaturo, kar ima za posledico kondenzacijo in nastanek vlage v panju.
Ves čas, ko so čebele v zimski gruči, jih ne krmimo s sladkornim sirupom! Iz varnostnih razlogov, ko nismo povsem gotovi o količini zimske zaloge hrane, dodamo pogačo tik nad zimsko gručo, ko se pojavi prva zalega v januarju. Ob zimskem pregledu v drugi polovici februarja, ob lepem dnevu, na hitro pregledamo stanje hrane (količino in položaj). V tistih panjih, kjer smo že januarja dodajali pogače, ugotavljamo, ali jih je treba dopolniti.
Klasična pogača "6-5-4-"
Klasična pogača, ki jo čebelarji pogosto imenujejo "6-5-4-", je sestavljena iz sladkorja, medu in vode. Njena sestava je naslednja (številke v imenu se lahko nanašajo tudi na vsebnost kvasa, medu in vode v procentih, vendar osnovni recept navaja):
- Sladkor: približno 60 %
- Med: 20 %
- Voda: 2 % (nekateri viri navajajo tudi 4 %)
Pogača obogatena z beljakovinami in cvetnim prahom
Ta vrsta pogače je obogatena z beljakovinami in cvetnim prahom. Uporablja se lahko v času začetka zaleganja, če čebelar presodi, da je v satnicah premalo cvetnega prahu. Zavedati se moramo, da cvetnega prahu ne more nadomestiti noben nadomestek.
Na trgu so na voljo tudi novejše sladkorne pogače, kot so na primer Medopip Pollen ali Medopip plus. Tem pogačam je dodan cvetni prah, ki spodbuja vitalnost čebel in matice ter podpira hitrejši razvoj čebelje družine. Uporabljajo se takrat, ko je v družini že zalega, ali za dražilno krmljenje v brezpašnem in deževnem obdobju, ko primanjkuje cvetnega prahu. Pogači Medopip plus so dodani vitamini, proteini in minerali, s čimer se dodatno spodbuja zaleganje matice, čebelja družina pa se hitreje razvija in krepi, tudi v brezpašnem obdobju brez cvetnega prahu. Te izboljšane pogače imajo manjšo granulacijo sladkorja, kar zagotavlja hranjenje brez osipa v panju in kapljanja pogače po čebelah. Pomembno je tudi, da imajo nizko vrednost HMF (hidroksimetilfurfural).
Recept za domačo medno-sladkorno pogačo s cvetnim prahom
Za njeno izdelavo potrebujemo mlet sladkor, cvetni prah in nekaj medu, namesto medu pa lahko tudi invertni sirup, ki ga prodajajo trgovine s čebelarskimi potrebščinami. Te tri sestavine mešamo med seboj, dokler ne dobimo testo ustrezne gostote. Čebelam ga dajemo v pitalnikih ali pa v plastičnih vrečkah, ki jih položimo na tista mesta v panju, kjer jim bo najlažje dostopno. Pazimo, da je cvetni prah neoporečen, torej iz popolnoma zdravih čebeljih družin.
Druga varianta pogače s cvetnim prahom: 1 kg suhega cvetnega prahu prelijemo z 0,8 l mlačne vode in mešamo, dokler se zrnca cvetnega prahu ne raztopijo. Dodamo 0,5 kg medu in po potrebi še nekaj mletega sladkorja in dobro premesimo. Preko pogače vstavimo sloj papirnate brisače, da se čebele ne bi lepile nanjo. Odsvetuje se uporabo različnih nadomestkov za cvetni prah, kot je sojina moka ali posneto mleko v prahu, ker fiziognomija čebel ni prilagojena za uporabo teh nadomestkov. Med dodamo v pogačo le takrat, ko smo prepričani, da ne vsebuje spor hude gnilobe.
Pogača s kvasom (s previdnostjo!)
Kdor nima cvetnega prahu, si lahko pomaga z nadomestki, na primer s pekovskim ali pivskim kvasom, vendar so ti nadomestki sporni in lahko vplivajo na kakovost medu ter zdravje čebel. Za primer navajamo naslednji recept:
- Na 50 kilogramov mletega sladkorja potrebujemo 2,5 kilograma neprekuhanega pekovskega kvasa, ki ga razredčimo v 2 litrih vode, da dobimo nekakšno rjavkasto juho.
- V betonski mešalnik vsujemo celotno količino sladkorja in v vrteči boben počasi vlivamo razredčeni kvas.
- Po petih minutah se na površini te mešanice oblikujejo za oreh ali lešnik velike kroglice.
- Vsebino mešalnika zdaj stresemo v večjo posodo in takoj polnimo v plastične vrečke ali pitalna korita.
- Po enem dnevu se kroglično kašasta zmes lepo razpusti in je že primerna, da jo damo čebeljih družinam.
Upoštevajte, da je cvetni prah čebelarji prepogosto nadomeščajo s kvasom, kar je lahko razlog za pojav kvasovk v slovenskem medu, ki jih je na podlagi analiz v zadnjih letih od 4 do 9 %. Kvasovke so sicer naravna sestavina nektarja ali mane, vendar njihova večja količina lahko nakazuje, da med ni pristen. Kvasovke povzročajo vretje (fermentacijo) medu.
Hrana za transportne matičnice z maticami
Pripravimo jo iz 2 delov kar najsvetlejšega medu in 5 delov mletega sladkorja v prahu. Malo ogretemu medu postopoma dodajamo sladkor v prahu in mesimo do gostega testa. V obdobju zelo visokih zunanjih temperatur medu namesto 5 delov dodamo 6 delov sladkorja v prahu.
Vpliv krmljenja na kakovost medu
Pri krmljenju čebel je ključno zavedanje, da je med naravna sladka snov, pridobljena iz nektarja cvetov ali izločkov rastlin. Čebele ga predelajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Med je sestavljen predvsem iz fruktoze in glukoze, vsebuje pa tudi organske kisline, encime in trdne delce. Po Pravilniku o medu (31/04, 89/04) naj bo brez tujih primesi, tujega okusa ali vonja, ne sme fermentirati, njegova kislost ne sme biti umetno spremenjena, prav tako ne sme biti pregret, da se ne uničijo naravni encimi ali zmanjša njihova aktivnost. Fermentacijo povzročajo osmofilne kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode in pretvarjajo glukozo in fruktozo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Alkohol se lahko ob prisotnosti kisika razpade na ocetno kislino in vodo, zato ima fermentiran med kiselkast okus in ni primeren za prodajo.
Čebele lahko same prispevajo k spremembi sestave medu, tudi če nimajo namena ponarejati. To se lahko zgodi, če so bile čebele spomladi dražilno krmljene, če jim je primanjkovalo hrane in jim je bil dodan prevelik delež sladkorja, ali če je v panju ostala zimska zaloga sladkorne raztopine. V AŽ-panjih, kjer je železno pravilo Preussova metoda premeščanja satov, se kaj hitro lahko zgodi, da se pozneje v medu pojavijo ostanki nadomestkov cvetnega prahu ali kvasovk. Čebelarjeva naloga je zagotoviti, da v medu ni ostankov krme, ki vsebuje predelano sladkorno raztopino. Pred pašo je treba panje urediti tako, da v mediščih ni satov s sladkorno raztopino. Takšne sate je treba odstraniti in shraniti v tesno zaprtih omarah ali skrinjah. Satje je priporočljivo zaščititi pred voščeno veščo, pri čemer se izogibamo žvepljenju, saj lahko ta postopek povzroči nastanek žveplene kisline, ki spremeni kislost medu.
Dolgoročne rešitve in dobre prakse
Zimski čas je priložnost za dodatna izobraževanja čebelarjev. Le na podlagi znanja bodo lahko ponudili kakovosten slovenski med, ki ustreza Pravilniku o medu. Medovi, vključeni v različne sheme kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom, Kraški med z geografskim poreklom, Zlati panj, med iz ekoloških čebelarstev), zagotavljajo višjo kakovost.
Star čebelarski pregovor pravi, da se že v avgustu polagajo temelji za uspešno čebelarjenje v prihodnjem letu. Čebele, ki so se rojevale v juniju in v prvi polovici julija, so kratkožive in bodo pomrle že pred koncem jeseni. Njihova naloga je nabrati v naslednjih tednih dovolj medu za zimsko zalogo, ta pa ne sme biti manjša od 10 do 12 kilogramov na panj. Na žalost v avgustu presahnejo skoraj vsi pašni viri in če tedaj ne priskoči čebelam na pomoč čebelar ter jih začne takoj krmiti s sladkorno raztopino, matice prenehajo zalegati jajčeca in običajni ciklus razvoja čebelje družine se prekine.
Za nemoten razvoj pa ne zadostuje le hrana v obliki ogljikovih hidratov, kot sta med in njegov nadomestek sladkor, temveč tudi cvetni prah ali pelod, ki predstavlja beljakovinsko, maščobno, vitaminsko in mineralno sestavino čebelje prehrane. Čebele pri nas v normalnih letinah naberejo velike količine cvetnega prahu na pravem kostanju. V panjih najdemo takrat nekatere sate (v čebelarskem žargonu jih imenujemo tudi podplate) popolnoma natrpane z njim. Ta cvetni prah so čebele nabiralke odložile v celice, druge pa so ga s svojimi čeljustmi pregnetle, mu dodale izločke svojih žlez in ga z glavo natlačile do dveh tretjin v celice. V avgustu ta v satju na obrobju gnezda skladiščeni cvetni prah (imenujemo ga tudi »čebelji kruhek«) skoraj v celoti porabijo za krmljenje ličink bodočih delavk.
Čebele potrebujejo cvetoče površine in naravno pestrost cvetnega prahu, saj vsaka vrsta cvetnega prahu ne vsebuje vseh potrebnih hranil. Cvetni prah iz enega vira vedno negativno vpliva na imuniteto in vitalnost populacije čebelje družine. Kadar sta prisotna pomanjkanje cvetnega prahu in še okužba z varojami, to neizogibno povzroči smrt tako prizadetih čebeljih družin. Čebelja družina potrebuje minimalno 25 kg, povprečna pa 30 - 50 kg cvetnega prahu skozi celo leto. Učinke pomanjkanja cvetnega prahu je mogoče opaziti pri krčenju in zniževanju številčnosti čebelje družine v pašni sezoni, v času zbiranja medenih zalog. Dobra oskrba s cvetnim prahom v poznem poletju je bistvenega pomena za razvoj dobro hranjene in zdrave zimske populacije.
Poleg individualnih potreb čebele potrebujejo tudi vodo za pripravo hrane, matičnega mlečka za hranjenje zalege, za raztapljanje trde hrane in za znižanje temperature v panju v vročih poletnih dneh. Čebele ne shranjujejo vode, zato je pomembno, da imamo v bližini zanesljiv vir vode, zlasti spomladi, ko čebele pogosto izletajo le v najtoplejši uri v dnevu. Vodni vir ne sme biti preblizu vhoda v panj, pred samim panjem, ker tam čebele ne iščejo vode iz higienskih razlogov. Čebelam prija voda z rahlo kislo pH vrednostjo med 5 in 6.
Čebelarju, ki ima vse leto site, močne in zdrave čebele, lahko rečemo bee-chef ali kar bee-whisperer, šepetalec čebelam.