V zadnjih letih se je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni močno zmanjšala, življenjska doba pa se je občutno podaljšala. Največji odstotek izboljšanja pripisujemo napredku v diagnostiki in zdravljenju teh bolezni, pri čemer imajo statini ključno vlogo. Holesterol je za življenje nujno potreben, saj je pomemben gradnik telesnih celic. Poznamo t. i. dobri holesterol HDL (lipoproteini z veliko gostoto) in slabi holesterol LDL (lipoproteini z majhno gostoto). Zadnji nam povzroča skrbi. Če ga je v telesu preveč, se začne nalagati v stenah žil in sproži proces ateroskleroze. Nezdravljeno stanje lahko hitro pripelje do pojava srčnega infarkta, možganske kapi in angine pektoris.
Danes so statini najpogosteje uporabljena zdravila za zniževanje holesterola v krvi in jemljejo jih milijoni ljudi. Skupni holesterol in holesterol LDL lahko znižajo za polovico in celo več. Pri bolnikih, ki so srčni infarkt že preboleli, verjetnost srčno-žilnih zapletov zmanjšajo za polovico. Uvedba statinov je bila pomembna prelomnica in velik napredek v medicini. Znižanje LDL holesterola lahko zmanjša tveganje za pojav določenih zdravstvenih težav, kot so bolezni srca in ožilja ter srčna kap.
Statini so zdravila, ki nam pomagajo zniževati nivo holesterola v krvi. Njihov mehanizem delovanja temelji na zaustavitvi jetrnih encimov, ki so potrebni za njegovo proizvodnjo. Prav tako naj bi imeli zaščitno vlogo za naš srčno-žilni sistem, saj naj bi pomagali stabilizirati že obstoječe plake, preprečevali vezavo holesterola na krvne žile in zmanjševali agregacijo trombocitov. Statini so učinkoviti le, če jih jemljete redno. Zdravljenje ni uspešno, če jih jemljete občasno ali pa le krajše obdobje.
Kljub preizkušeni učinkovitosti se v medijih pojavljajo zgodbe o tem, da ne delujejo ali da imajo hude neželene učinke, kar povzroča dvom pri bolnikih. Mnogi bolniki še vedno dvomijo o zdravljenju s statini ali ga celo opustijo. Zaupanje bolnikov v zdravljenje je zelo pomembno. "Klinični dokazi o uspešnosti zdravljenja so še posebej prepričljivi pri zdravljenju zvišanih vrednosti holesterola s pomočjo statinov," poudarja priznani kardiolog prof. dr. Ian M. Graham, ki je ugleden član Evropskega kardiološkega združenja.
Neželeni učinki statinov in ukrepi za njihovo lajšanje
Pokazalo se je, da statini spadajo med varnejša zdravila, saj so neželeni učinki zelo redki. Večina ljudi dobro prenese zdravljenje s statini, brez pretiranih stranskih učinkov. Kot vsako drugo zdravilo tudi statini povzročajo neželene učinke, ki pa so izredno redki in večinoma nenevarni. Vendar pa veliko ljudi potoži, da jim ti povzročajo težave, zato pogosto prenehajo z njihovim jemanjem.
Omenjene težave se pogosteje pojavijo pri ljudeh, ki imajo malo mišične mase, hipotiroidizem, pomanjkanje vitamina D, so alkoholiki in pri tistih, ki uživajo določena zdravila, kot so antidepresivi in protiglivična zdravila. Zanimivo je, da se stranski učinki pogosto pojavijo tudi po uživanju grenivke. Če se pojavijo stranski učinki statinov, lahko zdravnik bolniku predpiše drugo vrsto statinov, zmanjša njihovo dozo ali predpiše drugo metodo zdravljenja. V zelo redkih primerih naj bi statini povečali tveganje za nastanek določenih bolezenskih stanj pri ljudeh, ki imajo že po naravi povišano tveganje za njihov nastanek.
Vloga koencima Q10 pri jemanju statinov
Koencim Q10 (CoQ10), znan tudi kot ubikinon, je v maščobi topen antioksidant, ki naravno nastaja v našem telesu. Človeško telo je sposobno proizvajati zadostne količine CoQ10 do približno 30. leta starosti, po tej starosti pa sposobnost telesa za njegovo proizvodnjo začne padati. V organizmu ima več življenjsko pomembnih funkcij: sodeluje v procesu nastajanja celične energije, varuje celične strukture pred škodljivimi učinki prostih radikalov in stabilizira celice.
Je nepogrešljiv ob zdravljenju s statini. Stranski učinki omenjenih zdravil se pogosto kažejo kot pretirana utrujenost, bolečine v mišicah in togost sklepov. Razlog za nastanek stranskih učinkov raziskovalci pripisujejo pomanjkanju koencima Q10. Zdravila za zniževanje holesterola namreč delujejo na poti, ki se uporablja tudi za nastajanje koencima, to pa občutno zmanjša njegovo nastajanje in koncentracijo v telesu. Koencim naj bi uspešno zmanjšal mišične simptome (s statini povzročena mišična miopatija), ki nastanejo zaradi njihovega jemanja.
Zdrav življenjski slog kot podpora pri uravnavanju holesterola
Zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, je ključnega pomena in prva misel pri zvišanem holesterolu. Dejavniki tveganja za pojav povišanega LDL holesterola so predvsem slabe prehranjevalne navade, telesna neaktivnost, kajenje, spol, starost in genetika. Določene spremembe v življenjskem slogu lahko pripomorejo k njegovem zniževanju ter tako omogočijo bolniku zmanjšanje potrebnega dnevnega odmerka zdravila. Pomembno je vedeti, da le manjši delež holesterola v telo vnesemo s prehrano, večino ga proizvedejo naša jetra.
- Prehrana: Iz prehrane moramo izločiti uživanje večjih količin nasičenih in trans maščobnih kislin, ki se v večjih količinah nahajajo v rdečem mesu in predelanih mesninah (klobase, hrenovke, salame), polnomastnih mlečnih izdelkih, ocvrte in visoko procesirane hrane ter rogljičkov. Pomembno je, da začnemo slediti načelom zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, ki vključuje večje količine svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih živil, semen in oreščkov, perutnine, rib ter stročnic.
- Telesna aktivnost: Pomembno je, da se s telesno aktivnostjo ukvarjamo vsaj 150 minut na teden. Če smo bili do sedaj telesno neaktivni, je ključno, da z gibanjem začnemo počasi in postopoma dvigujemo intenziteto športne aktivnosti. Izberemo šport, v katerem uživamo in nam ne povzroča pretiranih muk.
- Urjanje telesne teže: S pravilno prehrano in telesno aktivnostjo bomo prav tako vplivali na zniževanje odvečnih kilogramov. Izguba telesne teže mora potekati postopoma in počasi, da bomo uspeli ohraniti zdravo telesno težo na dolgi rok.
- Kajenje in alkohol: Kajenje ima številne negativne učinke na naše telo, med drugim vpliva na povišanje tveganja za razvoj bolezni srca pri osebah, ki imajo povišane vrednosti LDL holesterola v telesu. Podobne učinke ima na naše telo tudi alkohol.
Rdeči kvasni riž: Od tradicionalne medicine do prehranskega dopolnila
Rdeči kvasni riž (Hong Qu Mi, Monascus purpureus) je narejen s fermentacijo kuhanega riža na pari z glivami vrste Monascus. Tradicionalno se pridobiva tako, da na skuhanem navadnem belem rižu vzgojijo plesen, ki ga obarva rdeče. Tradicionalno se uporablja mešanica več vrst plesni rodu Monascus. V kitajski zgodovini je imel rdeči kvasni riž pomembno vlogo tako v kulinaričnih kot medicinskih praksah. Klasični kitajski zeliščni učbeniki in kitajska farmakopeja navajajo, da se rdeči kvasni riž običajno uporablja za odpravljanje motnosti, poživljanje krvnega obtoka in odpravljanje zastoja krvi.
V tradicionalni kitajski medicini (TKM) se riž, vključno z rdečim kvasnim rižem, uporablja kot zdravilo v kombinaciji z drugimi zdravilnimi zelišči. V dejanski praksi se rdeči kvasni riž ne uživa kot riž, ampak kot barvilo za hrano ali sestavina za mariniranje.
Monakolin K: Naravni statin v rdečem kvasnem rižu
V zadnjih letih je rdeči kvasni riž postal vse bolj priljubljen kot prehransko dopolnilo zaradi svojih koristi za zdravje, predvsem v zahodnih državah. Blagodejne učinke pripisujejo molekulam, znanim kot monakolini, zlasti monakolin K. Monakolini so naravne spojine, ki nastajajo med fermentacijo riža s kvasovkami Monascus purpureus. Te snovi spadajo v razred molekul, znanih kot poliketidi, ki imajo različne biološke aktivnosti. Najbolj izpostavljena sestavina rdečega kvasnega riža je monakolin K, ki je pravzaprav statin, v zdravilih na recept naveden pod imenom lovastatin.
Monakolini, zlasti monakolin K, delujejo tako, da zavirajo encim, imenovan HMG-CoA reduktaza. Ta encim igra ključno vlogo pri sintezi holesterola v jetrih. Tako kot statini tudi monakolin K inhibira encim, ki je udeležen v sintezi holesterola. Rdeči kvasni riž vsebuje spojino monakolin K - isto aktivno sestavino, ki jo najdemo v zdravilih na recept za zniževanje holesterola, kot je lovastatin.
Potencialne koristi rdečega kvasnega riža
Glavna korist rdečega riža kot prehranskega dopolnila je v njegovi sposobnosti zniževanja holesterola v krvi. Farmakološke študije so pokazale, da ima rdeči kvasni riž številne biološke lastnosti s hipolipidemičnimi, proti-aterosklerotičnimi, proti-rakovimi, nevrocitoprotektivnimi, hepatoprotektivnimi, proti-osteoporotičnimi, proti-utrujenostnimi, proti-diabetičnimi, proti-debelostnimi, imunomodulatornimi, proti-vnetnimi, proti-hipertenzivnimi in proti-mikrobnimi delovanji.
Poleg zniževanja holesterola lahko rdeči riž pomaga tudi pri uravnavanju krvnega tlaka, saj vsebuje tudi snovi, ki delujejo kot ACE inhibitorji. Druga korist rdečega riža kot prehranskega dopolnila je v njegovi sposobnosti zmanjšanja vnetja v telesu. Vnetje je pogost vzrok številnih kroničnih bolezni, kot so srčne bolezni, diabetes, rak in Alzheimerjeva bolezen. Študija s 50 ljudmi z metabolnim sindromom je pokazala, da jemanje prehranskega dopolnila, ki vsebuje rdeči kvasni riž in olivni ekstrakt 8 tednov, zmanjšalo raven oksidativnega stresa, glavnega vzroka kroničnega vnetja, za do 20 odstotkov.
Metabolni sindrom je skupina stanj, ki povečujejo tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in možganska kap. Več študij je pokazalo, da lahko rdeči kvasni riž pomaga pri zdravljenju nekaterih od teh dejavnikov tveganja in se lahko uporablja kot naravna alternativa za njihovo preprečevanje. Poleg tega rdeči riž lahko pomaga tudi pri izboljšanju prebave, saj vsebuje prebiotike, ki spodbujajo rast koristnih bakterij v črevesju. Rdeči kvasni riž lahko podpira zdravje srca in zmanjšuje raven holesterola, vnetja, rast rakavih celic in dejavnike tveganja za metabolni sindrom.
Rdeči kvasni riž: naravno zdravilo za holesterol?
Varnost in regulacija rdečega kvasnega riža: Pomembna opozorila
Pri nakupu rdečega riža kot prehranskega dopolnila izberite kakovosten izdelek, ki vsebuje ustrezno količino monakolinov. Za prehranska dopolnila na slovenskem trgu, zlasti tista z rdečim kvasnim rižem, je značilna velika raznolikost in pogosto nejasne deklaracije. Marsikateri distributer v Sloveniji ne ve prav dobro, kaj v resnici prodaja, kar vodi do katastrofalnih in nestandardnih prevodov sestavin, ki so zavajajoči. Tako kot sestavine tovrstnih izdelkov navajajo npr. kvas rdečega riža ali rdeči riž, kar bi marsikoga napeljalo na misel, da gre za posebno vrsto riža, ali pa da gre za variacijo kvasa za domačo peko. Tudi tisti, ki operirajo z malo boljšimi izdelki, v katerih gre za standardizirane izvlečke, v resnici za malo bolj strokovno oko padejo na celi črti, ker ne navedejo vrste monakolina.
Izdelek Encian Rdeči riž v kapsulah ima formulirano sestavo z holinom, vitaminom B1 in niacinom.
Nevarnost citrinina in regulacija EFSA
Pomembno opozorilo glede varnosti: Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je že pred leti opozorila na nevarnost kontaminacije s citrininom, za ledvice toksičnim mikotoksinom, ki ga proizvajajo nekateri sevi glive Monascus purpureus. Citrinin je mikotoksin, torej toksičen oziroma strupen. Zato je ključnega pomena, da izberete izdelke, ki so skrbno nadzorovani glede morebitne prisotnosti citrinina.
Pravna klasifikacija: V Nemčiji in EU izdelki z dnevnim odmerkom monakolina K, ki presega 5 mg, veljajo za zdravila, ki potrebujejo dovoljenje. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo največ 3 mg monakolina K na dan, v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/860 z dne 1. junija 2022 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006. Prehranska dopolnila z rdečim kvasnim rižem so še vedno dovoljena, vendar lahko vsebujejo le določeno največjo količino monakolina K.
EFSA je bila zaprošena, da poda novo znanstveno mnenje glede varnosti monakolinov iz rdečega kvasnega riža na podlagi dodatnih znanstvenih podatkov. Na podlagi pregledanih podatkov odbor EFSA poudarja, da vnos monakolina K iz rdečega kvasnega riža že v odmerkih 3 mg/dan lahko povzroči resne neželene učinke na mišično-skeletni sistem in jetra. Glede na mnenje EFSA je pričakovano, da bo Evropska komisija v letu 2025 predlagala popolno prepoved monakolinov v živilih in prehranskih dopolnilih.
Potencialna tveganja in neželeni učinki
Čeprav rdeči kvasni riž velja za naravno alternativo statinom, je pomembno zavedati se potencialnih tveganj in neželenih učinkov. Monakolin K je kemično identičen sintetičnemu statinu lovastatinu, kar pomeni, da lahko povzroči podobne stranske učinke, vključno s toksičnimi reakcijami na ledvicah, jetrih in skeletnih mišicah. V sistemu nutrivigilance v Franciji so zabeležili že več deset primerov neželenih učinkov, med katerimi bi nas morale najbolj skrbeti poškodbe muskulature v obliki intenzivnih mialgij in poškodbe jeter.
Pri ljudeh, ki jemljejo rdeči kvasni riž, so poročali o prebavnih težavah, kot so napihnjenost, plini in bolečine v želodcu. V redkih primerih so zabeležili tudi poškodbe jeter, močne bolečine v mišicah in poškodbe mišic. Vzroki za težave so različni, od nečistoč do samega mehanizma delovanja.
Kontraindikacije in interakcije z zdravili
Rdeči kvasni riž lahko vpliva na učinkovitost nekaterih zdravil, zato se izogibajte hkratnemu uživanju z drugimi zdravili brez posvetovanja z zdravnikom. Tudi sicer so za statine znane številne kontraindikacije in interakcije, ki jih lahko pripišemo tudi rdečemu kvasnemu rižu.
Rdeči kvasni riž je kontraindiciran pri:
- nosečnicah in doječih materah,
- otrocih in mladostnikih, mlajših od 18 let,
- osebah, starejših od 70 let,
- osebah z znano intoleranco na statine, jetrnimi boleznimi ali resnimi ledvičnimi boleznimi.
Prav tako se je treba izogibati sočasni uporabi z zdravili za zniževanje holesterola in nekaterimi drugimi zdravili, kot so ciklosporin, makrolidni antibiotiki, protiglivična zdravila, zaviralci proteaz HIV in verapamil, zaradi povečanega tveganja za resne neželene učinke.
Pred uporabo rdečega kvasnega riža se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, zlasti če jemljete druga zdravila ali imate obstoječe zdravstvene težave.
Rdeči riž kot živilo: Razlika od rdečega kvasnega riža
Pomembno je razlikovati med prehranskim dopolnilom rdeči kvasni riž in rdečim rižem kot živilom. Rdeči riž je značilna dolgozrnata vrsta riža rubinaste barve, ki zahteva daljši čas kuhanja (približno 40-50 minut), saj gre za polnozrnato, nerafinirano živilo. Bogat je z minerali, kot so cink, železo in magnezij, ter vitamini, zlasti iz skupine B.
Rdeči riž je idealen za diete in bolnike s celiakijo. Na voljo je v vseh supermarketih ali trgovinah, specializiranih za naravne in ekološke izdelke. Vključiti ga je treba v vsako prehrano, saj je bogat z vlakninami, ki v nasprotju z drugimi vrstami pospešujejo prebavo. Zato olajša prehod skozi črevesje, zaradi česar je učinkovito sredstvo proti zaprtju. Zaradi prisotnosti kalcija in kalija je še posebej primeren za tiste, ki skrbijo za zdravje kosti in želijo preprečiti bolezni, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem teh dveh snovi. Rdeči riž je idealen za hladne jedi, juhe in solate z dodatkom sezonske zelenjave in surove zelenjave.