Rdeča pesa je pogosto spregledan pridelek, čeprav jo najdemo na skoraj vsakem vrtu in na številnih slovenskih kmetijah. Je super hrana, ki je enostavna za vzgojo, dostopna tudi izven glavne sezone in vsestransko uporabna v kuhinji. Rdeča pesa je korenovka, ki jo prepoznamo po značilni temno rdeči barvi. Najpogosteje uživamo njen gomolj, uporabni pa so tudi listi, ki jih lahko pripravimo podobno kot špinačo.
Ker dobro prenaša shranjevanje, je slovenska rdeča pesa na voljo skozi vse leto, tudi v mesecih, ko je sveže zelenjave manj. S svojo odpornostjo, skromnimi zahtevami in lokalnim poreklom se uvršča med pridelke, ki lahko prispevajo k večji prehranski samooskrbi.
Vzgoja rdeče pese za optimalno shranjevanje
Vzgoja rdeče pese je preprosta, zato se je brez skrbi lahko lotijo tudi manj izkušeni vrtičkarji. Rdeča pesa najbolje uspeva na sončni legi v rahli, dobro odcedni zemlji, ki je bogata s hranili.
Sajenje in nega
- Čas setve: Sejemo jo neposredno na gredo od aprila do junija.
- Globina in razmik: Semena posejemo približno 2-3 cm globoko, v vrste, ki so med seboj oddaljene 25-30 cm.
- Redčenje: Ko vznikne, jo je treba redčiti, da ima vsaka rastlina dovolj prostora za razvoj gomolja.
- Dobri sosedje: Rdeča pesa dobro uspeva ob rastlinah, kot so čebula, solata, redkvica in kumare. Pozorni moramo biti, da je ne sadimo ob stročnicah, saj se s temi rastlinami ne ujame najbolje.
- Zalivanje: Zalivamo jo zmerno, a redno. V sušnih obdobjih lahko pomanjkanje vode vpliva na obliko in okus gomoljev.
Pobiranje rdeče pese za shranjevanje
Pobiramo jo običajno 2 do 3 mesece po setvi, ko doseže velikost jabolka. Če jo želimo shraniti čez zimo, jo pobiramo nekoliko kasneje, v suhem vremenu. Rdečo peso pulimo pri debelini korenov 10 - 15 cm, če govorimo o okroglih korenih, podolgovate korene pa takrat, ko so zgoraj debeli 7 - 10 cm. Pogosto je potrebno puliti dvakrat.
Za zagotovitev najdaljšega možnega skladiščenja je pomembno pobrati le popolnoma zdrave vrtnine. Korenine ne smemo poškodovati med pobiranjem. Po pobiranju je treba vrtnine najprej posušiti nekje na zraku, preden jih shranimo.
Metode shranjevanja rdeče pese
Rdeča pesa je zaradi svoje čvrste strukture zelo primerna za shranjevanje. Za dolgotrajno skladiščenje je ključno pravilno pripravo in izbira primernega prostora. Temperatura shranjevanja je lahko blizu ničle, nekje od 0,5 do 5 °C.
Sveže shranjevanje v kleti
Neoprane gomolje lahko hranimo v hladnem, temnem prostoru, kjer ostanejo obstojni več mesecev. Za ozimnico je priporočljivo surovo peso v kleti zasuti z mivko (peskom), žagovino ali celo posušenim, zdrobljenim listjem. Temperatura v kleti naj bo med 5 in 8 stopinj Celzija, z dobrim kroženjem zraka. Pri tem načinu shranjevanja v mivki zdrži 6 do 8 tednov, kar je idealno, ko želimo izkoristiti zdravilne prednosti surove rdeče pese. Iz pesinih gomoljev iztisnemo svež sok, ki ohrani večino vitaminov in mineralov (iz kilograma pese dobimo pol litra soka).
Pomembno je, da korenovkam za skladiščenje v pesku, žaganjih ali listju nikoli ne porežemo listov povsem do korena. Prav tako se korenovke ne smejo dotikati, da se ne pospeši propadanje. Pesek ali žagovina ne smeta tlačiti in poškodovati spodnjih korenov.
Kuhana in vložena rdeča pesa
Rdečo peso je mogoče shranjevati tudi kuhano, tako da jo narežemo na kolobarje, okisamo in zapremo v kozarce. Za aromo lahko dodamo nekaj cele ali mlete kumine. Tako shranjeno rdečo peso lahko uživamo do naslednje sezone, ko na vrtu po približno 60 dneh od setve pobiramo prve sveže gomolje. To je najpogostejši in priljubljen način priprave v mnogih gospodinjstvih.
Zamrzovanje rdeče pese
Rdečo peso je kuhano ali surovo mogoče tudi zamrzniti. To je dober način za ohranitev njenih hranilnih snovi za daljše obdobje.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki rdeče pese
Rdeča pesa je med drugim bogat vir magnezija in folne kisline ter vir kalija, železa, kroma in mangana. Kljub temu, da je sladka, vsebuje le okoli 10 % sladkorja, sicer pa je tako kot velika večina ostale zelenjave energijsko revno živilo.
Hranilne snovi na 100 g rdeče pese:
- 42 kcal
- 9,6 g ogljikovih hidratov
- 1,6 g beljakovin
- 1 g maščob
- 1,5 g vlaknin
- 1,0 mg železa
- 27 mg kalcija
- 270 mg kalija
- 20 i. E. vitamina A
- 53 mikrogramov folne kisline
Rdeča pesa je odličen vir prehranskih vlaknin, folne kisline, železa in vitamina A ter dober vir vitamina C (10 mg) in betaina (naravnega rdečega barvila), zato je tudi odličen antioksidant. Listje rdeče pese je hranilno še bolj bogato kot gomolj, saj vsebuje veliko kalcija, železa ter vitamina A in C.
Zdravilne lastnosti:
Zdravilne lastnosti rdeče pese so poznali že stari Grki in Rimljani, v 21. stoletju pa so njene zdravilne učinke še znanstveno podkrepili:
- Krepi imunski sistem: Zaradi svoje vitaminsko-mineralne sestave krepi imunski sistem, spodbuja apetit in izločanje žolčnih sokov. Uživanje rdeče pese v zimskem času ima poleg gurmanskega užitka še preventivni učinek proti prehladnim obolenjem in okužbam.
- Lajša prebavne težave: Sok rdeče pese lajša težave pri slabosti, bruhanju in driski. Uživanje pese ob bruhanju in driski nadomešča povečano količino izločenega kalija in uravnava njegovo količino v telesu. V svež pesin sok lahko dodate čajno žličko limone.
- Lajša težave z zaprtjem: Rdeča pesa vsebuje prehranske vlaknine, ki blagodejno vplivajo na peristaltiko. Manjši gomolj kuhane rdeče pese vključite v svoj zadnji večerni obrok.
- Vpliva na raven holesterola v krvi: Prehranske vlaknine iz rdeče pese dokazano zmanjšujejo vrednost serumskega holesterola. Hkrati pa redno uživanje rdeče pese pripomore k normalizaciji krvnega tlaka.
- Lajša težave z anemijo: Rdeča pesa je dober vir železa. Absorpcijo železa povečuje naravna prisotnost vitamina C, zato je priporočljivo soku rdeče pese dodati žličko svežega limoninega soka.
- Za lepšo kožo, lase in nohte: Redno uživanje rdeče pese bo polepšalo našo kožo, lasje in nohti pa bodo bolj bleščeči in prožni.
- Vsebuje folno kislino: Je dober vir folne kisline (vitamin B4), ki je pomembna za celično delitev, rast tkiv, nastajanje žolčne kisline in rdečih krvnih telesc. Folna kislina je pomembna predvsem v obdobju nosečnosti.
V nekaterih raziskavah so zaznali povezavo med uživanjem pese in izboljšano prekrvavitvijo možganov, kar utegne biti zanimivo tudi za starejšo populacijo. Poleg teh učinkov redno uživanje rdeče pese ohranja prožnost našega ožilja, pospešuje rast in obnavljanje celic in tkiv, iz telesa odvaja vodo in zaradi prisotnosti antioksidantov razstruplja.
Uživanje in priprava rdeče pese v kulinariki
Rdeča pesa je pomemben del slovenske prehranske tradicije. Nekoč je bila pogosto prisotna na mizah v obliki solate k nedeljskemu kosilu, danes dobiva vse več možnosti tudi v sodobni kulinariki.
Priprava rdeče pese:
- Uživanje svežega soka: Na prvem mestu je potrebno izpostaviti vsaj občasno uživanje svežega soka rdeče pese, saj postanejo ravno s pomočjo sočenja številne hranilne snovi iz pese še bolj dostopne in se lažje absorbirajo v telo. Tako pripravljen sok blagodejno vpliva na imunski sistem, pomaga stimulirati limfni sistem in ima močan antioksidantni učinek.
- Kuhanje pese: Pri toplotni obdelavi moramo biti previdni, saj vsebuje tako imenovane betalaine, ki so občutljivi na temperaturo in se zato pri previsokih temperaturah razgradijo. Najbolje jo je kuhati skupaj z lupino do petnajst minut pri nižji temperaturi.
- Rdeča pesa v solati: Surovo rdečo peso lahko naribamo tudi v solato ter tako poleg popestritve okusa poskrbimo tudi za vitaminsko nadgraditev obroka.
- Rdeča pesa v pečici: Sladokusce bo zagotovo navdušila tudi rdeča pesa v pečici, kateri dodamo le nekoliko olivnega olja, jo posolimo in popramo ter jo približno 40 minut pečemo na 180 °C.
- Ostali načini: Rdečo peso lahko olupimo in podušimo ter uživamo toplo, zabeljeno z olivnim oljem ali maslom, pri tem pride do izraza njen sladkast okus. Koščke rdeče pese lahko skupaj z olivnim oljem pripravimo tudi kot omako za testenine. Rdeča pesa se pogosto uporablja tudi v vrhunski kulinariki in lahko preseneti na različne načine, na primer v palačinkah iz rdeče pese.
Pomembno pri uživanju:
- Da bi ohranili čim več zdravilnih učinkovin pese, jo dušimo le nekaj minut. Zelenjavo, ki jo lahko uživamo surovo, termično pripravimo v nekaj minutah, saj ne potrebuje dolgotrajnih postopkov kuhanja.
- Sok rdeče pese je zelo močan, zato ne popijte preveč soka naenkrat, še posebno, če ste ga šele pričeli uživati. Začnite počasi, nekaj žlic soka na dan, ob koncu prvega tedna ne več kot 100 ml na dan, nato povečujte postopoma iz tedna v teden. Odrasli naj ne bi spili več kot 3 dl pesinega soka na dan (brez prekinitve dva meseca), otroci do 5. do 15. leta pa ne več kot 1 dl pesinega soka na dan (brez prekinitve dva meseca).
- Ob rednem uživanju pese ali pitju pesinega soka se bosta tako urin kot blato obarvala rdeče. To ni nevarno, saj se iz telesa izloča barvilo rdeče pese. Rdečo peso lahko kot barvilo uporabite tudi za rožnato obarvanje jedi, na primer juhe, osvežilne poletne pijače ali slastnega sladoleda.
Kljub številnim prednostim pa rdeča pesa ni primerna za vsakogar. Zaradi višjega glikemičnega indeksa ni najboljša izbira za sladkorne bolnike, zlasti v večjih količinah.
tags: #rdeca #pesa #shranjevanje