Rdeča pesa, botanično znana kot Beta vulgaris, spada med korenovke in velja za eno najbolj zdravih sort zelenjave na svetu. Oblikuje okrogle ali podolgovate korene v zemlji in je cenjena zaradi bogate hranilne vrednosti, vključno z rdečim barvilom betanin, beljakovinami, vitaminom C, kalijem in folno kislino.
Njena priljubljenost ni naključna; rdeča pesa je takoj za kumaricami za vlaganje najpogostejša zelenjava, ki jo gospodinjstva pridno vlagajo pred zimo. Antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev, medtem ko aminokisline, kot so aspargin, glutamin in betain, zmanjšujejo količino holesterola v krvi. Rdeča pesa vsebuje tudi redke minerale rubidij, cezij, stroncij in kobalt, pri čemer je kobalt pomemben pri nastajanju vitamina B12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc. Zaradi teh lastnosti je rdeča pesa, predvsem njen sok, pomembna za vse slabokrvne in deluje na vse težave s krvnim obtokom.
Izbira sorte in semena
Na voljo je veliko različnih vrst rdeče pese, med katerimi lahko izbirate med oranžnimi, rumenimi, rožnatimi in seveda rdečimi sortami. Moderne sorte so lahko tudi bele ali pisane barve. Najbolj znani sta sorti Detroit 2, ki je stara evropska sorta z ovalno obliko gomolja, in Noire d'Egypte, ki je srednje zgodnja in ploščate okrogle oblike.
Semena rdeče pese so nekaj posebnega, saj to, kar najdete v vrečkah, pravzaprav sploh niso posamezna semena, ampak grčasti plodovi, v katerih se skrivajo okoli tri semena.
Setev rdeče pese
Rdečo peso lahko sejete naravnost na stalno mesto ali pa vzgojite sadike in jih presadite. Celoten postopek lahko pospešite tako, da semena najprej posadite v lonec. Rdečo peso posejte v dnevih za korenino, od začetka aprila do konca junija. Sejemo jo lahko od zgodnje pomladi, saj kali tudi pri nizkih temperaturah zemlje, vse do konca julija. Zadnjo sajenje lahko opravite konec poletja.
Setev v rastlinjaku ali na toplem
Za vzgojo sadik lahko semena pese posejete v platojčke ali setvene plošče v rastlinjaku že februarja ali marca, vse od marca pa do julija ali celo avgusta. To omogoča, da rast ne bo tako odvisna od zunanjih vplivov. Semena rdeče pese lahko posadite tudi v lastnem rastlinjaku. Za setev uporabite fino zemljo, kot je Bio Plantella Start. V vsak razdelek položite po eno seme oziroma plod, v katerem se nahajajo okoli tri semena, nato prekrijete še s tanko plastjo substrata globine približno 2 cm.
Za pospešitev kaljenja semena čez noč namočite v vodi. Pesa kali približno 7 do 14 dni, temperatura mora biti vsaj 8 °C, idealna pa je okoli 20 °C. Semena kalijo na toplem, pri približno 15-20 °C. Takšno setev lahko izvedete konec meseca marca, da dobite zdrave rastline za pravočasno sajenje. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan. Pesa praviloma ne pikiramo.
Direktna setev na prosto
Na prosto v gredice posejete rdečo peso v sredini aprila in vse do sredine junija. Rdečo peso sejemo vsaj dvakrat, da jo lahko poberemo, ko ima v sebi največ hranil, ko še ni prestara. Prvo setev opravimo med 15. marcem in 2. aprilom, na dan za korenino. Drugo setev pa med 10. in 15. junijem.
Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali in odstranili plevel. Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm v eno vrsto več. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Gosto setev redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C.
Vzgoja sadik in presajanje
Če iz enega ploda vzklije več rastlinic, pustite najmočnejšo, šibke pa odščipnite (nikar ne pulite, saj lahko poškodujete koreninski sistem). Sadike lahko presadite na prosto, ko dosežejo velikost okoli 10 centimetrov ali ko razvijejo 2 do 4 prave liste, kar je običajno v 30 dneh. Zanesljivejša alternativa je sejanje v lončke v zaprtem prostoru. Koreni so lepši in debelejši kot pri tistih, ki jih sejemo direktno na gredice.
Pred presajanjem na prosto sadike za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila ali ko mine nevarnost nizkih temperatur od sredine aprila. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike s koreninsko grudo, da se ne poškodujejo koreninice. Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.
Če ste sejali pregosto, je presajanje sadik dobra rešitev, saj tako rastlin ne zavržemo, ampak jih presadimo, lahko pa jih tudi pojemo. Rdečo peso lahko gojite v vseh klimatskih pasovih, s sajenjem pa je treba počakati na pomlad.
Zahteve in nega
Lega in zemlja
Rdeča pesa bo najbolje uspevala na sončni legi, čeprav je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na polsenčnih gredah. Še posebej dobro raste v rahli, fini zemlji, ki dobro zadržuje vlago, je zračna in dobro humozna. Pri peščeni vrtni zemlji vedno dodajte organsko zemljo. Za uspešno vzgojo rdeče pese je najbolj primerna univerzalna zemlja ter mikoriza.
To rastlino, ki porabi veliko hranilnih snovi iz zemlje, posadite samo na mesta, na katerih so bile v zadnjih dveh letih posajene rastline, ki porabijo srednje veliko ali malo hranil. Po potrebi v zemljo zadelajte kompost, da svoji rastlini zagotovite dovolj hranil.
Gnojenje
Rdeča pesa potrebuje veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika. Je občutljiva za pomanjkanje bora. Pesa, gojena v bogato pognojeni vrtni zemlji, ne potrebuje dodatnega gnojila v rastni sezoni. Presežek dušika lahko povzroči veliko zelenega listja, kar bo posledica manjšega razvoja korena.
Korenovke ne marajo gnojenja s svežim hlevskim gnojem pa tudi na splošno ne marajo preveč pognojenih tal. Ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak s Plantella Organikom, uporabimo gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo. Boljša izbira je domač kompost. Da bi zagotovili dovolj kalija, lahko v jamico, kamor posadite sadike, dodate malo lesnega pepela, kasneje pa rastline zalivate z gnojilom iz gabeza, ki vsebuje veliko železa, mangana, fosforja, največ pa kalija.
Zalivanje
Pesa bo najbolje uspevala v nekoliko vlažnih tleh. V času vznika mora biti zemlja vedno vlažna, poletne setve pa seveda tudi zasenčene. Pesa ima zelo globoko korenino, zato namakamo redko, a takrat v globino do trideset centimetrov. Lahko namakamo prek listov, a zjutraj ali z ogreto vodo. Za lep razvoj korena morajo tla biti rahlo vlažna. Priporočljivo namakanje je 2x tedensko v času, ko ni dežja. Če želite sočne in slastne korene, naj ima rdeča pesa enakomerno vlago, v nasprotnem primeru namreč lahko koreni razpokajo ali se začnejo sušiti. Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.
Razdalja sajenja in redčenje
Med vrstami naj bo vsaj trideset centimetrov, v vrsti pa redčimo na pet centimetrov. Peso sadite na razdalji od 10 do 15 centimetrov, medvrstna razdalja pa naj bo okoli 20 centimetrov. Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm.
Zaščita pred plevelom in škodljivci
Redno odstranjujte nadležen plevel, pri tem pa pazite, da ne poškodujete korenin rdeče pese. Priporočamo uporabo zastirke, saj se boste poleg plevela izognili tudi pepelasti plesni. Tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla. Z uporabo zastirke se boste izognili tudi pepelasti plesni. Zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin.
Gojenje v posodah in visokih gredah
Rdečo peso lahko pridelujete na vrtičkih, odlično pa bo uspevala tudi na visoki gredi ali v posodi. Če se odločite za slednjo možnost, izberite lonce, ki imajo premer najmanj 45 in globine vsaj 20 centimetrov. V visoke grede iz praktičnih razlogov sadimo običajno le zelenjavo, vendar vanje lahko sadimo prav vse. Rdečo peso lahko gojite tudi na svojem balkonu; v tem primeru uporabite lonce, globoke vsaj 30 cm.
Kolobarjenje in dobri sosedje
Ne pozabimo tudi, da je rdeča pesa v bližnjem sorodstvu z blitvo oz. mangoldom, ko načrtujemo setve za naslednje leto. Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede.
Dobri sosedi rdeči pesi so solata, čebula, fižol, koleraba, kumare, česen, bučke, črna redkev, drobnjak, peteršilj in koruza. Slabi sosedi pa sta krompir in špinača. Slednja je tudi v bližnjem sorodstvu z blitvo, zato pri načrtovanju kolobarja pazite na to.
Bolezni in škodljivci
S peso navadno ni veliko težav, če vzgojite zdrave in odporne sadike, ki ste jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin; če opazite majhno spremembo, ukrepajte takoj. Mlade rastline rdeče pese so zelo okusne za polže in uši. Preventivno si lahko pomagate s pokrivanjem grede z vrtno kopreno.
Bolezni
Najpogostejše bolezni rdeče pese so pesna listna pegavost (svetle sive lise na listih), pesna plesen, rja in pepelasta plesen. V primeru prvih znakov bolezni porežite vse okužene dele rastline in škropite tri dni zaporedoma.
Škodljivci
Med škodljivci pa nam večjo škodo povzročajo strune, pesna muha, uši in polži. Za boj proti trdovratnim boleznim in škodljivcem na rdeči pesi se lahko borimo tudi z domačim škropivom iz sode bikarbone. Za pripravo potrebujete 4 l tople vode, v katero dodate 1 žlico sode bikarbone ter 2-3 žlice navadnega rastlinskega olja in kapljico detergenta za pomivanje posode. Pred uporabo vse dobro premešajte, pretresite in poškropite. Z škropljenjem je najbolje začeti že pred začetkom poletja.
Pametno je ob rob gredice s peso posaditi kapucinke, ki bodo s svojim vonjem odganjale uši in polže. V kolikor pa ta čas zamudite in bodo uši že napadle rastline, si lahko pomagate s škropivom iz tobaka ali kopriv ali pa gredico pokrijete z gosto tkano mrežo, ki bo preprečila dostop škodljivcem. Mlade rastline rdeče pese namreč radi pokljuvajo tudi ptiči in mreža je v tem primeru idealna zaščita. Polže lahko ustavite tudi tako, da trosite apno ali pepel v pasovih, kjer polži vdirajo v vrt. Polže redno pobirajte in preprečujte zaraščanje s košnjo okoli vrta. Če tla ne bodo preveč gnojena z dušikom, bo manj težav tudi z ušmi.
Pobiranje in shranjevanje
Rdečo peso lahko pobirate skozi celo leto in v različnih obdobjih rasti. V toplejšem obdobju dozori v dveh mesecih, v hladnejšem obdobju pa v 3-4 mesecih. Pridelek poberite, ko gomolj doseže premer 5-10 cm. Stebelnih listov ne smete odrezati ali odtrgati preblizu gomolja, ker bo ta začel ‘krvaveti’. Okrogle sorte dozorijo nekoliko prej, jih je pa lažje pobirati kot podolgovate. Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni, zato prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico.
Nekateri jo pobirajo kot ‘baby leaf’ pridelek - kot mlade listke ter kot manjše, še ne razvite gomolje, ki so nadvse slastni. Užitni so tudi listi rdeče pese, ki jih lahko uživate kot špinačo; mlajši kot so listi, bolj so okusni.
Pobiranja rdeče pese se lotite previdno, saj je precej občutljiva. S prsti nežno odstranite zemljo ter odrežite liste, pustite pa od 2 do 3 centimetre pecljev ter koreninice. Če vas moti nekoliko ‘zemeljski’ okus, potem pobirajte mlade korene ali pa izberite bolj sladke sorte.
Pesa sicer dobro prenaša zmrzal in jo lahko pustite kar nekaj časa zunaj, če jo boste zaščitili s slamo, listjem ali praprotjo. Za oskrbo v zimskem času jo skladiščimo v ustreznih skladiščih, kleteh in zasipnicah. Priporočamo shranjevanje pese za zimo v hladnejšem in vlažnem okolju, idealno v pesku, ki ga postavite v klet. Rdeča pesa je najboljša sveža, uporabna je tudi za vlaganje in stiskanje soka.